Jubilejno leto za kraljico Elizabeto II.

Še natanko mesec dni je do novega mejnika v britanski monarhiji: kraljica Elizabeta II. bo 6. februarja prečkala sedem desetletij služenja ljudstvu in postala prvi britanski monarh, ki bo dosegel platinasti jubilej. To bo prvi jubilej, ki ga bo praznovala brez življenjskega sopotnika princa Filipa, ki je preminil v začetku lanskega aprila.

Kraljica Elizabeta II. je 9. septembra 2015 presegla rekordno dolgo vladavino svoje praprababice kraljice Viktorije, ki je trajala 63 let in 216 dni, in postala najdlje vladajoči britanski monarh, leto in mesec dni zatem, ko je umrl tajski kralj Bumibol Aduljadej, pa je postala še najdlje vladajoči monarh na svetu. Ko je 6. februarja 1952 zaradi smrti očeta kralja Jurija VI. pri 25 letih postala kraljica – vest jo je dosegla na poti v Sagano v Keniji, kjer je bila na turneji z možem vojvodo Edinburškim, kronali so jo skoraj leto in pol pozneje –, je Združenim državam Amerike vladal Harry Truman, Sovjetsko zvezo je vodil Josif Stalin, Veliko Britanijo pa Winston Churchill, prvi v nizu 14 premierov, kolikor se jih je zamenjalo v času njene vladavine. Ko je začela kraljevati, je pod njeno žezlo spadalo 32 držav in kolonij. Pred dobrim mesecem dni je Barbados končal tranzicijo v republiko in s tem tudi uradno prekinil še zadnjo ustavno vez z britansko monarhijo. Pri 95 letih tako uradno ostaja vladarica Združenega kraljestva in 14 držav Commonwealtha.

Po več odpovedih uradnih dolžnosti v zadnjih mesecih je kraljica Elizabeta II. ob božiču nagovorila državljane. FOTO: Victoria Jones/Reuters

Dolga tradicija prižiganja ognja

Kako bo Elizabeta II. praznovala velik mejnik, so na strani kraljeve družine objavili v začetku lanskega junija, leto dni pred vrhuncem praznovanja, ki se obeta v podaljšanem prazničnem koncu tedna med 2. in 5. junijem. Kot vsako leto – z izjemo predlanskega in lanskega pandemičnega leta, ko je bila okrnjena in na gradu Windsor –, v Londonu načrtujejo parado Pozdrav zastavam (Trooping the ­Colour), ki je uradno praznovanje kraljičinega rojstnega dne. Letos bo prej, ne drugo junijsko soboto kot običajno, zares pa ga praznuje 21. aprila. V četrtek, 2. junija, naj bi v glavnih mestih Commonwealtha prižgali okoli 1500 kresov in plamenic, ki imajo v Združenem kraljestvu dolgo tradicijo ob praznovanjih kraljevih jubilejev, porok in kronanj. Leta 1897 so jih prižgali, da bi počastili diamantni jubilej kraljice Viktorije, leta 1977, 2002 in 2012, da so počastili srebrni, zlati in diamantni jubilej vladanja njene prapravnukinje kraljice Elizabete II., in leta 2016 še za njen 90. rojstni dan.

V petek, 3. junija, je napovedana zahvalna maša v katedrali svetega Pavla, dan zatem naj bi si kraljica z ožjimi člani ogledala derbi na Epsom Downsu v Surreyju, BBC pa naj bi dan zatem v živo prenašal koncert z nekaterimi največjimi zvezdniki iz Buckinghamske palače. Praznični konec tedna naj bi se sklenil z uličnimi zabavami in pikniki ter jubilejnim sprevodom s kar 5000 nastopajočimi po ulicah okoli Buckinghamske palače. Kaj bodo zares lahko izpeljali, bodo najbrž odločile epidemične razmere pa tudi kraljičino počutje: v zadnjih mesecih je eno noč preživela v bolnišnici in odpovedala marsikatero uradno dolžnost, tudi udeležbo na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu.

S princem Charlesom, prestolonaslednikom z najdaljšim stažem, sta oktobra lani na posestvu Balmoral na Škotskem skupaj posadila drevo in odprla pobudo sajenja dreves Queen's Green Canopy ob platinastem jubileju vladanja. FOTO: Andrew Milligan/Reuters

Elizabeta II., ki z družino opozarja na podnebne spremembe, je podanike ob platinastem jubileju pozvala, naj v okviru pobude Queen's Green Canopy (Kraljičine zelene krošnje) posadijo drevo ali ga za pičlih 10 funtov podarijo za deprivilegirana urbana okolja in šole po Združenem kraljestvu. Simbolno sta jo s princem Charlesom začela v začetku lanskega oktobra, ko sta na posestvu Balmoral na Škotskem posadila drevo, sicer pa je kraljica v času svoje vladavine posadila več kot 1500 dreves po svetu. Na facebooku pobude se je prav te dni z zapisom oglasil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in opomnil na dvojni pomen sajenja medovitih rastlin, ki jih slovenski čebelarji sadijo na zadnjo marčevsko soboto in k temu pozivajo ves svet.