Neomejen dostop | že od 9,99€
Padavine so vsaj za malenkost napolnile zaloge vode v visokogorskih kočah, ki so bile ponekod že tako borne, da so uvedli varčevalne ukrepe. V Triglavskem domu na Kredarici jih še niso opustili, dež jih je namreč »rešil« za kakšen teden, je povedal oskrbnik Herman Uranič, zaloge vode bodo tako – če bo vreme še naprej skromno s padavinami – zdržale za dva tedna. Suša in naval obiskovalcev sta letos načela zaloge vode tudi v številnih drugih kočah zlasti v Triglavskem pogorju, zato na planinski zvezi obiskovalce gora pozivajo k varčnosti.
Dopoldne je v Triglavskem domu na Kredarici, kjer lahko gostijo več kot 300 ljudi, vladalo nekoliko bolj ležerno razpoloženje. Zaradi dežja, ki jih je obdaril zlasti v nočnih urah, je bilo v postojanki po besedah oskrbnika le kakih 25 ljudi, v nasprotju s preteklimi dnevi tudi gneče za priljubljeni vrh Triglava ni bilo. Ob sončnih koncih tedna v avgustu, zlasti zadnjem, ki je bil podaljšan s praznikom, se iz vseh okoliških koč zgrne tudi po sedemsto ljudi, h katerim je treba prišteti še dnevne pohodnike.
Ljudi, ki nimajo rezervacije, je že pred dnevi pozval, naj raje ne hodijo v kočo, saj so imeli pred tem dežjem le še za teden dni vode. »Ljudje so ob tem mislili, da nimamo vode za pitje. Te že imamo dovolj v steklenicah,« je dejal oskrbnik, »primanjkuje nam je za osnovno oskrbo koče.« Razmere so bile že tako slabe, da so pripravili načrt za dovoz vode za potrebe kuhinje s helikopterjem, toda ta prevoz je zelo drag; za cisterno s 500 litri vode stane 500 evrov, k čemur je treba prišteti stroške transporta te dragocene tekočine na Pokljuko, je spomnil sogovornik. Zato upa, da bo september bolj jesensko čemeren in deževen.
Težave zaradi pomanjkanja vode imajo tudi okoliške postojanke – koča na Doliču, dom Planika pod Triglavom in na Komni – ter druge, ki so odvisne od deževnice. Zato so na Planinski zvezi Slovenije (PZS) obiskovalce gora s priporočili pozvali k varčevanju z vodo in k obisku manj obleganih domov v sredogorju. Priljubljene koče v visokogorju, kjer je letos obisk primerljiv z rekordnim letom 2019, imajo pogosto tudi največ ležišč, zato so potrebe po vodi v tem sušnem letu še večje. Niti zadnje padavine najbrž niso prav izdatno napolnile zalog, saj je bilo ponekod deževje precej silovito, v takih primerih pa se v zalogovnike ujame manj vode, je dejal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS.
V Sloveniji imamo 161 planinskih koč, od katerih jih 55 oziroma približno tretjina uporablja kapnico. Od teh jih dobrih deset dodatno dovaža vodo s cisternami, kjer je to zaradi dostopa mogoče. Največ koč ima urejen lasten izvir (približno 45 odstotkov), ki ga nekatere kombinirajo še s kapnico. Dobra petina jih je priključena na javno vodovodno omrežje.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji