Neomejen dostop | že od 9,99€
Hidroelektrarne na različnih ravneh pripomorejo k ohranjanju bogastva voda. S proizvodnjo čiste električne energije zadržujejo velike količine nadzemne in podzemne vode ter tako posledično omogočajo zanesljivo proizvodnjo hrane, neodvisno od podnebnih sprememb.
Podtalnica je odvisna od količine padavin in od rek ter rečnega režima, saj njena raven niha glede na višino reke. Višja, kot je raven vode v rekah, večje je njeno pronicanje v podtalnico in višja je sama podtalnica.
Težava nastane, ko se pojavi daljše obdobje suše in se gladina rečnih strug močno zniža. Takrat je tudi raven podtalnice kritično nizka, kar pa vpliva tudi na naš življenjski prostor. Prav voda v tleh je ključna za normalen razvoj rastlin in za gospodarske panoge. Toda napovedi za prihodnost so slabe, trendi in podnebni scenariji namreč kažejo, da bo v prihodnje več sušnih dni s pomanjkanjem vode v tleh, kar bo imelo negativen vpliv na rastje ter predvsem na kmetijske in gozdne površine. Kmetijske kulture in gozdne združbe bodo izpostavljene večjemu sušnemu stresu, kažejo projekcije Agencija RS za okolje. Ob tem napovedujejo, da analiza podnebnih scenarijev do leta 2100 kaže, da se bo primanjkljaj vode v tleh povečal.
Večja količina podtalnice pa je prava rešitev za življenje v prihodnosti, ko bodo podnebne spremembe prevzele pomembno vlogo nad našimi življenji.
Prav letošnje poletje je bil prvi pokazatelj resnih sprememb, ki se nam obetajo tudi v prihodnje. Pomanjkanje padavin in posledično suša ogrožata naša življenja. S pomanjkanjem pitne vode pa se porajajo številna vprašanja, med katerimi ostaja glavna težava: kako poiskati hitro in učinkovito rešitev?
Z izgradnjo hidroelektrarn bi lahko nadzorovali delovanje rek in podtalnice. Z dvigom vode v reki za potrebe hidroelektrarn se namreč hkrati dvigne tudi podtalnica, ki jo hidroelektrarne nadzorujejo s tako imenovanim drenažnim sistemom.
Hidroelektrarne na spodnji Savi delujejo od leta 2006 in v vseh teh letih niso beležili tako dolgo trajajoče slabe hidrologije. A kljub slabi proizvodnji in hidrologiji je podtalnica na območju spodnje Save ravno zaradi pretočnih akumulacij še vedno ustrezno visoka. Prav to pa predstavlja ogromen rezervoar pitne vode, tako da Sava na tem delu zaradi globine in velike količine akumulirane vode omogoča ohranitev habitatov in ribjih vrst, tudi tistih, ki so uvrščene na seznam Nature 2000.
V okoljsko zavedni in zeleno usmerjeni družbi HESS skrbno spremljajo vsa dogajanja na porečju Save. Njihove ugotovitve kažejo, da ravno globoke zajezitve omogočajo stabilizacijo količine in temperature voda ter s tem blažitev podnebnih sprememb.
Odgovor na aktualne zahtevne razmere je tako jasen: zdaj je pravi čas za razmislek o nadgradnji obstoječe infrastrukture hidroelektrarn oziroma za zagon takšnih večnamenskih projektov, kot je izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi.
Predvsem z vidika varovanja okolja in zanesljive pridelave hrane, saj pretočne akumulacije kot veliki zalogovniki vode ponujajo veliko boljše razmere kot prosto tekoči vodotoki.
To je torej prava rešitev za prihodnja daljša sušna obdobja, ko bi hidroelektrarne, poleg proizvajanja električne energije, poskrbele še za ohranjanje nemotenega življenja v naši okolici.
Hidroelektrarne bi tako reševale posledice pomanjkanja padavin in bi pripomogle k temu, da bi čim večje količine vode zadrževali na ozemlju. Večji volumen vode hkrati pomeni tudi njeno počasnejše segrevanje, predvsem v globinah, kar je ugodno za ribe in boljše napajanje podtalnih voda, ker posledično krepi zaloge pitne vode.
Pri prosto tekočih vodotokih se namreč pojavlja še ena težava: hitro upadanje gladin in skokovito višanje temperature vode, s čimer se zmanjšuje življenjski prostor tako živalskim kot rastlinskim vrstam. To pa vodi v ogrožanje biotske pestrosti. Ravno zaradi vseh teh zgoraj navedenih razlogov lahko sklenemo, da so hidroelektrarne pomemben ukrep za prilagoditev podnebnim spremembam.
Zgleden primer, kako učinkovito uporabiti naravne vire za oskrbo s pitno vodo, lahko najdemo v sosednji Avstriji. Na Dunaju namreč zalogo podtalnic bogatijo tako, da prek ustreznega filtrirnega sistema vanjo speljejo rečno vodo. Na takšen način prestolnici zagotavljajo pitno vodo.
Tudi pri nas so na ravninskih elektrarnah že vzpostavljeni podobni sistemi. In to je prvi korak za prihodnost. »Z leti si jih želimo še bolj izpopolniti in tudi dolgoročno zagotoviti bogatenje podtalnice in s tem zaloge pitne vode,« pravijo v družbi HESS, kjer poudarjajo, da je podtalnica ključnega pomena, predvsem pa da so bazeni podtalnice bistveno večji, kot so bazeni nadzemne vode.
Družba HESS s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (voda in sonce) prispeva k čistejšemu okolju in trajnostnemu razvoju. S tem prispeva velik delež pri udejanjanju politik brezogljične družbe, zelene električne energije, prilagajanja podnebnim spremembam in samooskrbe – z energijo, vodo in hrano.
Naročnik oglasne vsebine so Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o.