Fotoreporter, ki je videl svet v barvah

Bil je pionir barvne fotografije, eno od imen zlate dobe fotoreporterstva in predvsem eden tistih, ki je tako svojim kolegom kot laični javnosti pokazal, da dobra fotografija ni nujno črno-bela. Ameriškemu mojstru Ernstu Haasu so v mestu njegovega rojstva, na Dunaju, v galeriji Westlicht posvetili razstavo z njegovimi izbranimi deli, ki so jo poimenovali Ernst Haas: The Art of Seeing.

Dunajska razstava, sicer načrtovana ob stoti obletnici rojstva fotoreporterja Ernsta Haasa (1921–1986), a je bila zaradi pandemije covida-19 preložena, je na ogled približno 60 let po tistem, ko je Muzej moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku prvič v svoji zgodovini organiziral razstavo izključno z barvnimi fotografijami. Imenovala se je Ernst Haas: Color Photography.

Ob tokratni razstavi na Dunaju sta direktor galerije Westlicht Peter Coeln in kustos Fabian Knierim poudarila, da je Haasu kot le redkim fotografom uspelo ustvariti kompozicije, v katerih ima barva osrednjo vlogo, in navsezadnje javnost prepričati, da ima tudi barvna fotografija dokumentarno vrednost.

En izjemen posnetek – vizum za ZDA

Ernsta Haasa so pravzaprav okoliščine prisilile, da je postal fotograf. V časih anšlusa, priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji, je bil diskriminiran, ker je imel njegov oče judovske prednike. Po nacističnih rasističnih zakonih ni smel študirati medicine, kar je bila njegova osnovna želja. Lahko pa je študiral fotografijo.

Čeprav je bil zadnja desetletja v deželi, kjer je bil rojen, zapostavljen, so številni Avstrijci videli in si zapomnili nekatere njegove fotografije, na primer Povratnika iz vojne, ki jo je posnel leta 1947 na dunajskem Južnem kolodvoru. Na njej je moški v civilu, nekdanji vojak Hitlerjeve vojske, ki se je pravkar vrnil z vlakom iz sovjetskega ujetništva in gre mimo več ljudi. Med njimi je v ospredju ženska srednjih let, ki mu kaže fotografijo svojega sina v vojaški uniformi. V njenih žalostnih očeh ni ugasnilo upanje, da se bo sin vrnil domov. Moški na posnetku je ne gleda, gre mimo nje z veselim obrazom.

Dve leti pozneje je bila fotografija objavljena v znani ameriški ilustrirani reviji Life. Haas je takoj pritegnil pozornost mnogih, tudi legendarnega vojnega fotoreporterja Roberta Cape, soustanovitelja fotografske agencije Magnum. Capa je Haasa povabil v New York. To pa ni bila edina sanjska ponudba mlademu avstrijskemu fotografu. Omenjena revija mu je sočasno ponudila stalno zaposlitev, mesto uredniškega fotografa.

Haas je ponudbo zavrnil. Ni maral fotografirati po naročilu, ampak delati tisto, kar mu je bilo všeč. Sprejel je delo za agencijo Magnum, se leta 1951 preselil v ZDA in tam takoj srečal znane agencijske kolege Roberta Capo, Henrija Cartier-Bressona, Wernerja Bishofa in druge. Ob koncu tega desetletja je postal podpredsednik, nedolgo zatem pa predsednik Magnuma. Pred tem, leta 1958, je panel, ki ga je organizirala revija Popular Photography, sestavljen iz 243 uglednih fotografskih profesionalcev, kritikov, profesorjev in urednikov fotografije, izbral deset največjih živečih fotografov. Eden od njih je bil Ernst Haas.

Eksperimentiranje

Barvna fotografija je Haasa pritegnila takoj po prihodu v ZDA. Eksperimentiral je z novimi barvnimi filmi, predvsem z izdelki družbe Kodak, kot je bil Kodachrome. Že kmalu se je uveljavil kot najpomembnejši ameriški umetnik barvne fotografije. Takrat so številni uveljavljeni fotografi prezirali barvno fotografijo. Veljala je za komercialno, vsiljivo, kričečo, prikladno kvečjemu za oglaševanje, sicer pa popolnoma neprimerno za dokumentarno in umetniško fotografijo. Vendar pa je Haas takoj opazil, da mu nasičene barve filmov Kodachrome omogočajo, da izrazi svoje vizije. Takšne bogate barve so bile nedvomno optimalen medij za fotografiranje geografskih in kulturnih pokrajin ZDA v letih izjemnega vzpona te države.

Haas je fotografiral nevihte, bencinske črpalke ob znameniti Route 66, neonske luči Las Vegasa, prerije, propadajoče kmetije, parade v provincialnih mestecih, ljudi in dogodke na pločnikih velikih mest ... Te posnetke krasi brezhibna kompozicija in specifičen, poetičen izraz, v katerem imajo pomembno vlogo svetloba in vzorci. Pri vsem tem Haas ni pozabil na novinarsko dimenzijo svojega dela, ne glede na to, ali je njegova tema revščina na podeželju, razkošno življenje v bogatih predmestjih ali pa miti ameriškega Divjega zahoda.

Podobe čarobnega velemesta

Leta 1953 je Life objavil Haasov fotografski esej o New Yorku v dveh delih, skupaj na 24 straneh, pod naslovom Images of a Magic City (Podobe čarobnega velemesta). To je bila prva fotoreportaža v tej reviji z izključno barvnimi posnetki. Haas je v seriji pokazal še neznane vidike in možnosti barvne fotografije. Podobe čarobnega velemesta veljajo za mejnik v zgodovini fotografije v barvah. Devet let pozneje je MoMA, kot omenjeno, na posebni razstavi prikazala izbor njegovih barvnih fotografij.

Ernst Haas je do svoje smrti leta 1986 – umrl je zaradi kapi – živel v ZDA, a je zelo pogosto potoval po svetu. Delal je fotoreportaže za revije Life, Vogue, Look in mnoge druge ter bil svetovalec več znanih evropskih revij, kot sta Stern ali GEO. Bil je tudi avtor več fotografskih knjig, med katerimi so bile nekatere uspešnice. Njegovo prvo knjigo The Creation (Stvarjenje) iz leta 1971 so prodali v več kot 350.000 izvodih – nobena knjiga barvnih fotografij za njo ni imela večje naklade. Haas je v času svojega življenja izdal tudi monografije In America (V Ameriki) kot »ljubezensko pismo« državi, ki ga je sprejela za svojega), nato In Germany (V Nemčiji), v kateri reflektira svoje evropske korenine, in Himalayan Pilgrimage (Himalajsko romanje), ki odraža njegovo zanimanje za duhovno. Posthumno so izšle številne knjige Haasovih fotografij, zadnja lansko jesen – American West (Ameriški Zahod).

»Ne zanima me fotografiranje novih stvari. Zanima me videti stvari na nov način,« je pravil Ernst Haas. Ni bil le eden od protagonistov zlate dobe fotoreporterstva in slavnih ilustriranih revij, kot sta že omenjeni ameriški Life ali francoski Paris Match, temveč je imel izjemno intuicijo za odkrivanje in podajanje zanimivih zgodb na zanj značilen način. Komaj komu je uspelo bolj definirati, kaj je avtorska fotografija. Za razstavo na Dunaju je bilo izbranih 130 Haasovih fotografij, poleg njih pa tudi originalne izdaje znanih revij z njegovimi reportažami.