Neomejen dostop | že od 9,99€
Ta teden so na Dunaju prijetne temperature, od 27 do 29 stopinj Celzija. To je občutno hladneje kot prejšnji teden. Narašča namreč število tako imenovanih puščavskih dni, v katerih temperatura preseže 35 stopinj Celzija, pa tudi noči, ki veljajo za tropske, ko temperatura ne pade pod 20. Epidemiologi so poudarili, da so velika obremenitev za človeško telo, saj ne omogočajo zdravega in dolgega spanca, slabšajo bolezni srca in ožilja, povzročajo vedenjske motnje in na koncu večjo umrljivost. Rekordno vroče poletje je bilo v Avstriji leta 2015. Tedaj je ekstremna vročina vplivala na smrt več kot 1000 ljudi.
Na Dunaju so na srečo »fontane s pitno vodo« na okoli 1300 mestih. Najpogosteje jih najdemo v parkih, ob otroških in športnih igriščih ter na tržnicah. Pitne vode v avstrijski metropoli je dovolj. Prihaja iz avstrijskih Alp, prek dveh glavnih visokogorskih vodovodov, zgrajenih v letih 1873 in 1910. Dunajska voda je hladna, minimalno klorirana, zato ni potrebe, da bi jo kupovali v plastenkah.
V poletnih mesecih namestijo dodatna mesta s pitno vodo na 75 lokacij, kjer je veliko pešcev. Na Dunaju je tudi 55 monumentalnih in spomeniških fontan. Nekatere največje, kot je fontana na Schwarzenbergovem trgu v mestnem središču, so nemajhne oaze svežine. Marsikje so to poletje na ulicah posebej oblikovane prhe, ki hladijo mimoidoče. Aktivirajo se, če je temperatura v njihovem okolju nekaj dni zapored višja od 27 stopinj Celzija ali če so noči tropske. Prhe, ki sproščajo vodno meglico, so nameščene na hidrantih. Večje naprave za pršenje vode ter hlajenje so postavili na nekaj deset lokacij po mestu. Nekatere ustvarjajo tudi hladne cone, s klopmi, na katerih se lahko ljudje spočijejo in osvežijo.
Ti ukrepi so paliativni, le lajšajo težave, bistvenega učinka pa nimajo, pravijo nekateri okoljevarstveniki, ki zahtevajo večje zelene površine in več dreves v mestu, ozelenitev fasad in številne druge ukrepe za ublažitev vročine. Mestni očetje pravijo, da si za to že vrsto let resno prizadevajo. Poudarili so, da bo v prvi polovici tega desetletja na Dunaju nastalo skupno 400.000 kvadratnih metrov (40 hektarov) zelenih površin. V mestu je več kot pol milijona dreves, njihovo število se je v zadnjem času v nekaterih letih povečalo za do 4500 na leto. Poleg tega je na Dunaju 60 kilometrov plaž, večinoma na Donavi.
Po napovedih bodo v na novo zgrajenih stanovanjskih blokih na voljo tudi hladni družabni prostori, ki bodo omogočali ljudem zaščito pred vročino in ohladitev. Nekaj teh varovalnih prostorov bo namenjenih tudi ljudem s šibkejšim socialnim statusom, ki si ne morejo privoščiti klimatskih naprav.
Klimatski strokovnjaki so opozorili, da bo treba vzporedno z naraščanjem temperatur zraka spremeniti dnevni ritem življenja. Dnevne temperature v mestih so najvišje okoli 17. ure. Zato v sredozemskih državah ni nenavadno, da se trgovine odprejo zjutraj, popoldne zaprejo in zvečer znova odprejo. Takšni modeli bi lahko bili zanimivi tudi za Avstrijo.
Mesto Dunaj na svoji aplikaciji Stadt Wien-App ponuja opozorila o vročini v mestu, kakovosti zraka ter druga meteorološka opozorila v realnem času. Brezplačna je tudi aplikacija Cooles Wien, o (najbolj) kul krajih v mestu. Močna vročina je argument okoljevarstvenih organizacij, kot je Združenje proti živalskim tovarnam (VGT), v boju za odpravo tradicionalnih fijakarjev za turiste. V VGT pravijo, da je delovni dan za fijakarske konje mučenje, ker morajo sredi mestnega hrupa in izpušnih plinov vleči kočije po trdem in poleti vročem asfaltu. Kočijaži so to zanikali. Od leta 2016 na Dunaju velja uredba, da fijakarji ne smejo voziti, ko temperatura v središču mesta preseže 35 stopinj Celzija. To se je to poletje velikokrat zgodilo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji