Dávek

Zadnje tedne slovensko ozračje dodatno razgreva razprava o davčni reformi. Če osvežitev vedno vključuje prenovo, se pri davčni reformi ne moremo izogniti spremembam. Že po razlagi v splošnem razlagalnem slovarju reforma pomeni »spremembo, spreminjanje sistema, ureditve česa ali vsebine česa«. V konkretni besedni zvezi davčna sprememba pomeni spremembo davkov, to je »splošne dajatve za kritje skupnih izdatkov javne uprave«.

V nedavno izšlem Davčnem terminološkem slovarju (2022) se sicer lahko poučimo še o opredelitvi termina davek (ang. tax, hrv. porez), to je o »prisilni obveznosti davčnega zavezanca v denarni obliki, določeni z zakonom ali aktom, izdanim na podlagi zakona, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in je uvedena z namenom financiranja proračuna za splošne družbene potrebe v javnem interesu«. Terminološka opredelitev davka je vsekakor bistveno bolj natančna in podrobna, a dejstvo je, da najsi gre za »splošno dajatev« v splošni leksiki ali »prisilno obveznost davčnega zavezanca« v terminologiji, se, kot je bilo zapisano v enem spletnih družbenih medijev, »korenitejši davčni reformi« v letu 2024 ne bomo mogli izogniti. Davkov je cel kup, v Davčnem terminološkem slovarju jih lahko naštejemo kar 26, kako pa bo napovedana davčna reforma posegla v naše življenje, bomo kmalu izkusili! Jezikovna raba je povedna: najbolj uveljavljeni glagolski zvezi s samostalnikom davek v slovenskem jeziku sta plačevati, plačati davek, najpogostejša samostalniška besedna zveza pa utaja davkov.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Nataša Gliha Komac.