Neomejen dostop | že od 9,99€
»Večjo osvežitev in najverjetnejši konec vročinskega vala vremenoslovci napovedujejo za torek in sredo, ohladitev pa bi lahko prinesla tudi nekaj padavin.« Tako je zapisal časnik Delo v soboto, 23. 7., tako rekoč ob vrhu zadnjega vročinskega vala. In smo na srečo osvežitev ozračja tudi dočakali ter nekoliko lažje zadihali.
Slovar slovenskega knjižnega jezika pri geslu osvežitev v frazeološkem gnezdu beleži stavčni zgled napovedujejo osvežitve z nevihtami. Tovrstno rabo opredeljuje kot značilno za publicistična besedila in jo skopo razlaga z besedico dež. Da v istem stavku poleg osvežitev nastopajo tudi nevihte, je skoraj preroško.
Za opis osvežitve, ki je prekinila predhodni vročinski val v začetku tega meseca – tako je, julij 2022 nas je obdaroval s kar dvema obdobjema ekstremnih temperatur –, ruvala drevje in vnovič poplavila mestne podvoze, le dež nemara res ne zadošča. Tudi to neurje pa zbledi v primerjavi s tistim, ki je – v osvežitev spomina – v istem obdobju lani povzročilo uničujoče poplave v več evropskih državah, najtežje v Nemčiji.
Beseda osvežitev v SSKJ2 na portalu Fran.
Če tega še nismo uzavestili, nas bodo ekstremni vremenski pojavi sami soočili z dejstvom, da postajajo stalnica in da se bomo z njimi morali naučiti živeti. Še vedno lahko preprečimo dolgoročno nepopravljivo škodo, a za to si bo treba priznati, da je produkcijski sistem, ki terja večno rast in se pri izkoriščanju naravnih virov ne ustavlja niti ob napovedi ekološkega uničenja planeta, ki je naš edini dom, potreben temeljite osvežitve.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Janoš Ježovnik.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji