Izkoríščanje

Zaradi analognih slovaropisnih načel o gospodarnosti s prostorom so glagolniki v slovarjih navadno obravnavani zelo skopo, njihov pomen pa je skrčen v oblikoslovno pojasnilo. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je tako beseda izkoriščanje predstavljena zgolj z nizom ponazarjalnega gradiva.

Izbor je nenavadno poveden, v duhu 70. let prejšnjega stoletja, ko je slovar nastajal, hkrati pa zasidran v tukaj in zdaj: »izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene/izkoriščanje službenega položaja/izkoriščanje delavcev; kapitalistično izkoriščanje/publ. izkoriščanje človeka po človeku/izkoriščanje gozdov, rudnikov«.

Čuden preplet »pozitivne« in negativne naravnanosti dejavnosti, ki ga skuša Sinonimni slovar slovenskega jezika ujeti v tri pomene: 1. uporaba, upravljanje česa, ki prinaša ugodne, pozitivne posledice, 2. uporaba česa v gospodarske namene, 3. uporaba moči, zmožnosti koga za ustvarjanje dobička, ugodnih pozitivnih posledic zase (poud. K. K.-J.). Je to globinsko, arhetipsko povezano z dejstvom, da je po podatkih iz Slovenskega etimološkega slovarja beseda korist v praslovanščini pomenila '(vojni) plen' in je tvorjena iz besede za vojno?

Ko ti vedno stoji nasproti »drugi«, nasprotnik, ki ga je treba brezobzirno pokoriti, pa naj bo to narava ali človek. V luči takega pogleda na svet je sicer mogoče razumeti povsem nenadzorovano izkoriščanje naravnih virov ali brezobzirno izkoriščanje delavcev, ki se dogaja danes, tu, vsem na očeh, ni pa mogoče vanj privoliti.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Karmen Kenda-Jež.