V nadaljevanju preberite:

V rimski palači Barberini, ki so ji ob vzniku baroka v zgodnjem 17. stoletju dali obliko tedanji vodilni arhitekti Carlo Maderno, Francesco Borromini in Gian Lorenzo Bernini, je že dolgo sedež italijanskih Nacionalnih galerij starejše umetnosti. V palači je na ogled razstava s preprostim naslovom Caravaggio 2025 in nekaterimi najpomembnejšimi deli mojstra, ki je isti, za umetnost prelomni čas, zaznamoval na področju slikarstva: Michelangela Merisija da Caravaggia (1571–1610). Razstavo so že pred odprtjem označili za eno najpomembnejših o njegovem opusu.

Danes je ohranjenih manj kot sto njegovih slik – seveda pa se pogledi poznavalcev na obseg njegovega opusa razlikujejo, po mnenju uglednega rimskega umetnostnega zgodovinarja Maurizia Calvesija prav o tem slikarju potekajo najburnejše debate –, okoli 20 med njimi pa jih je od danes na ogled v rimski palači Barberini, nekoč palači istoimenske plemiške rodbine iz Firenc in zdaj sedežu Nacionalnih galerij starejše umetnosti, kjer so dosegli izposojo pomembnih Caravaggievih del, tudi iz geografsko zelo oddaljenih krajev.