Mačji panda Bambu potuje na Slovaško

Bambu, samička mačjega pande, ki je šele septembra pokukala iz brloga v ljubljanskem živalskem vrtu, odhaja v širni svet. V slabem letu dni je namreč odrasla (in tako rekoč prerasla starše), usvojila plezalne tehnike in druge spretnosti, ki v vsakdanjem življenju pritičejo njeni vrsti, zato jo bodo v okviru evropskega vzrejnega programa za ogrožene vrste, v katerega je vključen ZOO Ljubljana, premestili v živalski vrt Bojnice na Slovaškem.

Drsanje med morskimi levi in alpakami

Te dni Bambu še radoživo stopica za mamo, brezskrbno žveči bambusove liste ter se preteguje na deblih ograde za mačje pande v ljubljanskem živalskem vrtu. V zadnjih dneh se je v njej pojavilo nekaj novega: lesen tunel, skozi katerega se zdaj brez strahu sprehaja, bo v ponedeljek dobil stranice. S to kletko bodo žival s puhastim rdečkastim kožuhom in košatim repom prenesli v večji transportni boks in nato v vozilo, s katerim bo dobrih šest ur potovala v nov dom.

Samotarji

Čeprav se še drži mame Mauke, je samo vprašanje časa, kdaj bi jo ta zavrnila, saj so mačji pande samotarji, je ob ogradi pripovedovala Irena Furlan, pedagoška vodja in biologinja v ZOO Ljubljana. Ko drevesa še niso olistana, obiskovalci še lažje opazujejo njihovo družinsko življenje. Na to pravzaprav tudi samec Magu gleda z distanco, saj skrb za mladiče pri mačjih pandah prevzamejo samice.

V več kot 120 živalskih vrtovih v Evropi živi 310 mačjih pand. V naravi so ogrožene. FOTO: Črt Piksi

Vesela novica o rojstvu mačjega pande je iz živalskega vrta prišla 10. junija lani. Prve tri mesece je bil mladič z mamo ves čas v brlogu in so ga tudi oskrbniki lahko videli samo, če je pokukal izza nje. Šele septembra je zapustil brlog, kmalu zatem so lahko oskrbniki ugotovili, da je samička.

Do zdaj je Bambu, ki jo po velikosti težko ločimo od mame (odrasle živali tehtajo približno šest kilogramov), po skrbni oceni oskrbnikov dodobra usvojila plezalno tehniko, spretno lovi ravnotežje in se brez težav, tudi z glavo navzdol, spusti po navpičnih deblih. Prav tako je zelo spretna pri glavni nedejavnosti: počivanju na drevesnih rogovilah, saj niti med trdnim spancem ne zgrmi na tla. Vse to so znaki, da je pripravljena na to, da se osamosvoji, je povedala Irena Furlan.

Le deset tisoč jih je še v naravi

Mačji panda, čigar življenjski prostor je v vzhodni Himalaji, je na seznamu skrajno ogroženih živalskih vrst. V naravi jih živi še 10.000; najbolj jih ogroža človek, ki izsekava gozd, njihov življenjski prostor in vir prehranjevanja (so prehranski specialisti, saj jedo pretežno bambusove liste), ter jih nezakonito lovi. Organizacija Red Panda Network, ki si prizadeva za njihovo ohranitev in jo finančno podpira tudi ljubljanski ZOO, izvaja različne kampanje, med njimi Posadi dom za mačje pande, v okviru katere so zasadili približno 665.000 avtohtonih dreves, poskuša preprečiti krivolov, ustanavlja požarne straže, spodbuja organsko kmetovanje in trajnostni turizem ter na druge načine pomaga domačinom, da ne posegajo v življenjski prostor teh ogroženih živali.

Mačji panda, čigar življenjski prostor je v vzhodni Himalaji, je na seznamu skrajno ogroženih živalskih vrst. FOTO: Črt Piksi

Približno 310 mačjih pand živi tudi v 121 evropskih živalskih vrtovih, kjer se vsako leto skoti okoli 60 mladičev, a vsi ne preživijo. Nadzor nad razmnoževanjem in selitvijo živali ima Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev (Eaza), ki upravlja programe za več kot 400 ogroženih vrst. »Tako vzgajamo zdravo populacijo, če bi jo bilo treba kdaj vračati v naravno okolje,« je poudarila Irena Furlan.

Ali se bosta Magu in Mauka še parila, bo kot o vsem drugem v mreži Eaza presodil koordinator – upoštevati je namreč treba prostor v živalskih vrtovih ter paziti, da v mreži ni preveč bližnjih sorodnikov in da imajo vse samice na dve ali tri leta mladiče.

Poleg te priljubljene živali se v druge živalske vrtove v tem času selijo kvakači, nekaj kozorogov in alpak, to so predvsem živali, je pojasnila Irena Furlan, ki jih zaradi prostorskih razmer ne morejo obdržati. V ljubljanskem živalskem vrtu imajo sicer okoli 400 živali 110 vrst ali pasem. Najstarejša je slonica Ganga, ki bo po besedah biologinje prihodnje leto praznovala 50 let, v »otroškem« vrtcu pa je ta čas kar nekaj živali, med njimi dveletni šimpanz Tai, mladiči kanadskih volkov Freye in Aragorna, liči antilope, alpake, cel kup jagenčkov, kozic in pujskov, kmalu pa bo vrečo zapustil tudi mladi kenguru.