Drsanje med morskimi levi in alpakami

Zima je pred dnevi pokazala zobe in vsaj ponoči potisnila temperature globoko pod ničlo. Čeprav meteorologi napovedujejo, da bo božič tudi letos verjetno zelen, je prestolnica z lučkami in jaslicami vendarle praznično oživela. Poleg prazničnega sejma in obilice dogodkov v starem delu Ljubljane so se na veselje mladih in najmlajših odprla tudi drsališča.

Učenje drsanja lahko odraslemu povzroča nemalo težav. Ko otroci poskakujejo in igraje drsajo, vzbuja precej smeha pogled na mamico, ki okorno stoji na drsalkah in drži »bikca« ali »pingvina« za roge. To je tisto pomagalo, ki ga na drsalkah potiskamo pred seboj in z njim zelo hitro ulovimo ravnotežje na drsalkah.

Na drsališču v živalskem vrtu je bilo že dopoldne živahno. Foto Jaroslav Jankovič

Drsališče Kern in živalski vrt

Odprta božično-novoletna drsališča v Ljubljani nimajo prav dolge tradicije, pojavila so se šele po osamosvojitvi države, ko je tehnologija zmrzovanja ploščadi montažne ledene ploskve postala cenovno dostopna. Sicer pa je prestolnica precej vodnato mesto, zato je imela v preteklih stoletjih, ko so Ljubljanica, jezera, bajerji in zajetja pozimi praviloma za mesece zamrznili, precej naravnih drsališč. Eno izmed najbolj znanih in popularnih že konec 19. stoletja je bilo naravno Drsališče Kern pri Trnovski cerkvi, prav na območju, kjer danes poteka glavna vpadnica proti Ljubljani. Tam so imeli nekakšen površinski glinokop, kjer se je zadrževala voda in pozimi seveda zamrznila. Na drsanje v Petelinovo vas, kot so ta del Ljubljane nekoč imenovali, je drlo staro in mlado. In da ne bo pomote, za nekaj krajcarjev takratnega avstrijskega cesarstva so si meščani lahko drsalke tudi izposodili. Tako kot danes.

Naravno drsališče Kern v Trnovem v 19. stoletju Foto Arhiv

Dobrodošla novica prihaja iz Živalskega vrta Ljubljana, kjer so letos prvič postavili drsališče. Ledeno ploskev so postavili na začetku vrta, med alpakami in morskimi levi. Kot nam je povedala direktorica živalskega vrta Barbara Mihelič, je v času odprtja ZOO Ljubljana za vse obiskovalce drsanje brezplačno »Po zaprtju do 19. ure zvečer pa bo na voljo za simbolično ceno dva evra. Za drsalke je treba odšteti dva evra in za pingvina tri evre.« Ob drsališču so pripravili tudi tople napitke. Za čaj je treba odšteli dva evra, za kuhano vino 2,80 evra in za vročo čokolado 3,50 evra. Obiskovalci se lahko tudi okrepčajo, saj ponujajo vroče hrenovke in božične vaflje.

Barbara Mihelič, direktorica živalskega vrta Ljubljana, pravi, da imajo živali prav pozimi najlepšo dlako. Foto Jure Eržen

Natakar Nejc nam je povedal, da pretirane gneče ni, a da v zadnjih mrzlih dneh postaja bolj živahno. Barbara Mihelič pa nam je pojasnila, da so drsališče letos odprli poskusno. »Da bomo pokrili stroške najema, moramo v živalski vrt do konca zime privabiti vsaj štiri tisoč obiskovalcev. Decembra ali januarja imamo običajno 6000 obiskovalcev, toliko kot eno samo lepo nedeljo poleti.« Vendar direktorica poudarja, da z drsališčem želijo posredno opozoriti na podnebne spremembe, na dviganje temperature, na zimo, ki jo izgubljamo. »Po drugi strani pa moramo vedeti, da je živalski vrt morda najlepši prav pozimi. Živali so oblečene v najlepšo zimsko dlako. Lahko pa se poučimo tudi o tem, kdo v resnici vleče Božičkove sani. Severni jeleni so namreč edina vrsta jelenov, kjer nosita rogovje samec in samica. Samec jih je pri nas odvrgel pred dvema tednoma, samice jih odvržejo šele februarja. Božičkove sani torej očitno vlečejo samice,« hudomušno pripomni Miheličeva.

Pri Nejcu v Živalskem vrtu bomo za čaj odšteli dva evra, za vročo čokolado pa 3,50 evra. Fotografiji Jaroslav Jankovič

Nikar brez rokavic

V trgovskem centru Aleja v Šiški so si drsališče omislili na strehi nakupovalnega središča, kjer so postavili kar tisoč kvadratnih metrov veliko drsališče. Med tednom lahko drsamo od 10. dopoldne do 21. zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 21. ure. Otroci do 12. leta bodo za drsanje odšteli pet oziroma sedem evrov, odrasli pa šest oziroma osem evrov. Izposoja drsalk stane štiri evre, čelade en evro, izposoja pingvina pa pet evrov za 30 minut. Ponujajo tudi šolo drsanja, za kar je treba odšteli 80 evrov. V nakupovalnem središču Rudnik pred Supernovo pa so postavili 300 kvadratnih metrov veliko drsališče, kjer lahko obiskovalci uživajo na drsalkah od 10. ure dopoldne do desetih zvečer. Za eno uro drsanja je treba odšteti štiri evre, čez vikend pa šest evrov. Tudi na Rudniku si za en evro lahko izposodite drsalke in pingvina za tri evre.

Po določenem urniku sta za rekreativce odprti tudi drsališči v Hali Tivoli in v dvorani Zalog. Zanimivo, povsod ponujajo drsalke, pingvine, tudi čelade, a nikjer rokavic. Kar je po svoje logično, vendar poznavalci opozarjajo, da so dobre rokavice pri okornem drsalcu ključne, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo padli in nastavili prste mimo vozečemu drsalcu, ki prav tako ne zna hitro ustaviti.