Slonica Ganga uživa v sadnem sladoledu

Na sušo z vročinskimi valovi so občutljive tudi živali v Zoo Ljubljana. Oskrbniki, ki so morali pri nekaterih vrstah v najbolj vročih dneh še dodatno poskrbeti za njihovo dobro počutje, so se to poletje že pošteno namučili. V poletnih mesecih so porabili velike količine vode, potok z Rožnika, ki napaja ribnike pelikanov in teče mimo rdečevratih kengurujev, pa je v teh dneh presahnil.

Po besedah Irene Furlan, biologinje in pedagoške vodje, trenutno v živalskem vrtu domuje kar 450 živali in nešteto žuželk. »Trenutno imamo skupaj okoli sto vrst in deset pasem.« Najnovejša pridobitev vrta je zagotovo par azijskih levov, ki so jim postavili ogrado leta 2019. »To je zelo ogrožena podvrsta, v naravi trenutno živi le še nekaj sto živali. Upali smo, da bosta imela mladiče, a se to ni zgodilo, zdaj pa sta verjetno že prestara za naraščaj,« je dodala Irena Furlan.

Slonica Ganga je dobila svoj megleni tuš. Foto Jaroslav Jankovič

Medtem ko je pred nekaj leti vrt obiskalo okoli 250.000 obiskovalcev na leto, je v letih pred korono obisk močno narasel. »Leta 2019 smo imeli že več kot 300.000 obiskovalcev. Letos sezona še zdaleč ni končana, a številke že kažejo, da se bo množičen obisk ponovil.«

Tri tisoč kubičnih metrov vode in meglilnik

Napajanje ljubljanskega živalskega vrta z vodo je zahtevna zadeva, saj morajo živalim vsak dan priskrbeti dotok sveže vode, tako tiste v ribnikih in bazenih kot seveda pitne vode. Prav potreba po pitni vodi se v vročih mesecih, tako kot pri ljudeh, poveča. Tako so julija porabili okoli 3000 kubičnih metrov pitne vode. »Samo slonica Ganga poleti spije več kot sto litrov vode na dan, pozimi pa le pol toliko. Dobro je, da smo leta 2015 uredili svoj dodatni vir pitne vode, sicer bi danes verjetno imeli težave.«
Ko nam je Irena Furlan med kratkim sprehodom opisovala razmere v vrtu, smo se ustavili ob ribniku, kjer kraljujejo rožnati pelikani. Imeli smo jih priložnost opazovati med jutranjo toaleto, ko so stresali peruti in si z dolgimi kljuni čistili telesa. »Pelikani so poraščeni s perjem, a jih voda zmoči do kože, zato se sušijo z razprtimi perutmi.« Gladina jezerca pri rožnatih pelikanih je bila okoli pol metra nižja kot običajno. »Da, suša se zelo pozna. Potok, ki priteče z Rožnika, je pri kengurujih presahnil, pri medvedih še teče, a precej manj kot običajno,« je povedala sogovornica.
Za omenjenih 450 živali skrbi 17 oskrbnikov, ki se trudijo, da bi se živali v živalskem vrtu dobro počutile. »Na vročino so najbolj občutljivi losi, severni jeleni in mačji pande. Zato smo jim uredili vodne meglilnike, pod katerimi se hladijo, in dodatne nadstreške.« Klimatsko napravo je dobila tudi slonica Ganga, ki se zelo rada postavi pod napeljavo meglilnika, iz katerega vsakih nekaj sekund sikne soparica vode, ki na vročini praktično v trenutku izhlapi in tako ohladi prostor okoli Gange, ki je mimogrede s trobcem veselo smukala seno iz mreže.

Potok skozi živalski vrt je presahnil.

Sadni sladoled

Sicer so vsem občutljivim vrstam posebej uredili senco, kjer je za nekaj stopinj hladneje kot na soncu. A vroči dnevi ne pomenijo le nujnega hlajenja za občutljive vrste, ampak zlasti precej bolj zahtevno pripravo krme. »Za morska leva imamo pripravljene globoko zamrznjene ribe, ki jima jih pokrmimo s temperaturo -1 do 0 °C. Zlasti prej omenjenim jelenom in srnam poleg sena krmimo tudi sveže nakošeno travinje. Slonici Gangi in drugim pa pripravimo sadni sladoled, to je zamrznjena zelenjava in sadje, da se lahko dodatno ohladijo.«
Zaradi podnebnih sprememb, ki prinašajo vse več vročinskih valov in letos v Evropi rekordno sušo, se morajo tudi živalski vrtovi na nove razmere tehnološko prilagoditi, kar pa seveda pomeni dražje vzdrževanje. Če morajo v vročem poletju živalim pripravljati sadni sladoled, so po drugi strani ogrado za azijske leve opremili s talnim ogrevanjem pred kabino, kjer v hladnih dneh zelo rada poležavata.