Tudi levom in medvedom je pasje vroče

Ljubljanski živalski vrt, ki leži na jugozahodnem delu Rožnika, je obdan z gozdom, ki ponuja naravno senco, živali pa imajo na voljo tudi notranje prostore, ti so poleti ustrezno ohlajeni. Toda kljub temu je treba v vročini zanje še posebej poskrbeti. To je dom malim in velikim živalim z vsega sveta, ki se zelo različno spopadajo s temperaturnimi ekstremi.

Morski levi se najraje ohladijo v bazenu. FOTO: Petra Hrovatin, ZOO Ljubljana

Oskrbniki jim poleti zagotavljajo vedno svežo pitno vodo, tiste, ki vodo uporabljajo tudi za hlajenje, pa imajo v ogradi naravne bajerje ali dodatne bazenčke. Nekaterim živalim namestijo senčila, določene ograde pa zamegljujejo, kar pomeni, da iz naprave z visokim pritiskom vodo razpršijo v meglico. Pri izhlapevanju se porablja veliko toplotne energije, zato se ozračje ohladi. Tako, denimo, slonico Gango občasno oprhajo, za prašiče pa je najučinkovitejše valjanje po blatu, saj jih primerno ohladi.

Nekaterim živalim namestijo senčila, določene ograde pa zamegljujejo, kar pomeni, da iz naprave z visokim pritiskom vodo razpršijo v meglico. FOTO: Petra Hrovatin, ZOO Ljubljana

Ribji, sadni in celo krvavi sladoled

Živalim prilagodijo tudi prehrano, ki občasno vključuje hladne popestritve. »Poleti si prizadevamo, da živali jedo bolj sočno hrano, kot sta, denimo, lubenica in melona. Med drugim jim pripravimo posebne sladolede, to je običajna hrana, postrežena v kocki ledu: za morska leva ribje sladolede, za večje mačke in volkove jih izdelamo iz krvi, za druge živali pa pripravimo zelenjavne ali sadne sladolede,« pojasnjuje biologinja Irena Furan iz živalskega vrta. Led je za živali tudi poseben izziv; lotijo se ga s šapami ali jeziki, kar jih ohladi, pri tem pa zaužijejo še več tekočine.

Sočna lubenica za hidracijo in ohladitev je za večino živali priložnosten poletni posladek. FOTO: Petra Hrovatin, ZOO Ljubljana

V ZOO Ljubljana je več kot 500 živali z vseh celin, kar pomeni, da so zelo različno prilagojene na vročino. Kamele in noji so navajeni na visoke temperature puščavskega podnebja. Kameli se telesna temperatura podnevi lahko zviša celo do 41 stopinj, običajna telesna temperatura noja pa je od 40 do 42 stopinj Celzija. Namesto urina izloča sečno kislino in tudi tako prihrani vodo. Za vročino so bolj občutljivi sesalci, ki živijo v hladnejšem ali bolj tropskem podnebju. Mladiči v vročih dneh potrebujejo še več časa za počitek v mirnih senčnih kotičkih.

Tiste živali, ki vodo uporabljajo tudi za hlajenje, imajo v ogradi naravne bajerje ali dodatne bazenčke. FOTO: Petra Hrovatin, ZOO Ljubljana

Sicer pa se morski levi najraje ohladijo v bazenu ali s plavutmi mahajo po zraku. Ker imajo njihove plavuti posebne povezave in kapilarne splete, ki jim omogočijo hitro kroženje krvi, se tako znebijo odvečne toplote. Večji sesalci, kot so tigri in volkovi, se ohladijo s sopenjem, pri čemer jim voda izpareva iz ust in pljuč. Hladijo se skozi jezik, sluznico v ustih in blazinicah na podplatih. Sloni odvečno toploto oddajajo skozi uhlje ali se valjajo po blatu, ko voda izhlapeva, pa se dodatno hladijo. Po hrbtu si radi mečejo mivko ali suho travo, ki jih varuje pred vročino, opeklinami in mrčesom.