Neomejen dostop | že od 9,99€
Julija Navalna, vdova Alekseja Navalnega, najglasnejšega kritika ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je bil obsojen na 19 let zapora zaradi ekstremizma, februarja pa umrl v kazenski koloniji v Rusiji, namerava nekoč postati predsednica Rusije, je dejala v intervjuju za britanski BBC. Za zdaj se v domovino ne more vrniti, saj ji grozi aretacija, vendar naj bi bila njena odločitev, da bo vodila Rusijo, nedvoumna.
»Moj politični nasprotnik je Vladimir Putin in naredila bom vse, da bo njegov režim čim prej padel,« je izjavila. Putin seveda ni samo njen politični nasprotnik, ampak tudi politik, ki ga Navalna neposredno obtožuje za smrt svojega moža.
Ob njeni izjavi o naskoku na predsedniško mesto je zavrelo tako med prokremeljskimi propagandisti kot med kritiki ruskega avtokrata, zanimivo pa je, da so si v obeh taborih edini, da Navalna nima podpore v Rusiji in da o svojih načrtih govori predvsem z zahodnimi voditelji.
Slišati je prokremeljske glasove, da ji seveda ni mogoče odvzeti pravice, da sanja, sprašujejo se, ali ji bo Zahod zrežiral revolucijo. Zagovorniki Putina se ji posmehujejo, da z izjavo poskuša pokazati, da pač nekaj počne in ne le tava po Evropi, ter da lahko postane predsednica samo za ljudi, ki so bili Rusijo, iz znanih razlogov, prisiljeni zapustiti.
Njeni nasprotniki trdijo še, da z izjavami sploh ne meri na politiko, ampak na svoje zasebno življenje. Njeni domnevni sponzorji naj bi jo občasno nagovorili, naj daje politične izjave, in ona naj bi jim ugodila, s čimer naj bi si zagotovila sredstva za podporo svojim otrokom in življenjskemu slogu. Sčasoma naj bi to sponzoriranje usahnilo, saj naj bi postalo jasno, da možnosti za njen vstop v politiko preprosto ni.
Iz opozicijskih logov so do nje cinični, češ da bodo v Rusiji odstavili Putina, izvedli reforme, vrnili poštene volitve, razveljavili represivne zakone, ustvarili neodvisna sodišča ... in nato bo Navalna prijahala na belem konju ter z denarjem nekaterih bančnikov osvojila Kremelj. Jasno naj bi bilo tudi, da vsi, ki živijo zunaj matične države, na postputinovske čase ne bodo imeli nikakršnega vpliva.
Kritike se nanašajo tudi na to, da na predsedniško mesto meri ženska, ki nikoli ni bila političarka, nikoli ni predstavljala nobenih političnih projektov in se nikoli ni borila proti vladi, ampak je bila preprosto le žena politično izbrisanega opozicijskega politika.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji