Še desetletje zaporne kazni za Nobelovega nagrajenca za mir

Sodišče v Belorusiji je Alesa Bjaljackega, lanskega Nobelovega nagrajenca za mir in soustanovitelja organizacije za človekove pravice Vjasna (Pomlad), obsodilo na deset let zapora zaradi financiranja protestov in tihotapljenja denarja, kar človekoljubne organizacije označujejo za politično motiviran proces.

Izgnana beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska je dejala, da so Bjaljacki in drugi aktivisti nepravično obsojeni, sodbo pa je označila za »grozljivo«. »Ales je svoje življenje posvetil boju proti tiraniji. On je pravi heroj Belorusije in bo čaščen še dolgo po tem, ko bo diktator pozabljen. Narediti moramo vse in se boriti proti tej sramotni krivici, osvobodimo jih,« je med drugim zapisala na twitterju.

Poklon postsovjetskim aktivistom

Tožilci so zahtevali, naj Bjaljackega, ki je obtožbe zanikal, sodišče obsodi na 12-letno zaporno kazen. Namestnik Bjaljackega Valiancin Stefanovič je bil obsojen na devetletno zaporno kazen, odvetnik Vjasne Uladzimir Labkovič na sedem let, še enemu aktivistu so sodili v odsotnosti.

Bjaljacki, ki je leta 1984 diplomiral iz ruske in beloruske filologije na državni univerzi v Gomelju, je sprva delal kot učitelj, bil je tudi direktor muzeja. Za belorusko neodvisnost in demokracijo se je začel zavzemati v zgodnjih 80. letih in organiziral protisovjetske proteste.

Ales Bjaljacki je oktobra lani prejel Nobelovo nagrado za mir, delil si jo je z rusko skupino za človekove pravice Memorial in ukrajinskim centrom za državljanske svoboščine. FOTO: Reuters

Med množičnimi opozicijskimi protesti leta 1996 je soustanovil organizacijo Vjasna z namenom zagotavljanja finančne in pravne pomoči političnim zapornikom in njihovim družinam. Od leta 2011 do 2014 je bil zaprt zaradi izmikanja plačilu davkov. Ponovno so ga zaprli junija predlanskim med večmesečnimi protivladnimi protesti, ki so izbruhnili poleti 2020, ko je bil dolgoletni beloruski voditelj Aleksander Lukašenko razglašen za zmagovalca predsedniških volitev. Vjasna je prevzela vodilno vlogo pri zagotavljanju pravne in finančne pomoči zaprtim.

Je dobitnik prve nagrade Vaclava Havla (leta 2013, ko je bil v ječi), ki jo podeljuje Svet Evrope, za Nobelovo nagrado pa je bil predlagan petkrat.