Umrl politik, diplomat in prejemnik Nobelove nagrade za mir

»Mir je vprašanje volje. Vse konflikte je mogoče rešiti in nobenega opravičila ni, da bi pustili, da bi postali večni.« Za takšne besede bi si želeli, da bi jih kdo izrekel danes, a leta 2008 jih je izrekel finski politik in diplomat Martti Ahtisaari, ko je v Oslu na Norveškem prejel Nobelovo nagrado za mir. Umrl je v ponedeljek, star 86 let, za posledicami Alzheimerjeve bolezni, zaradi katere se je pred dvema letoma umaknil iz javnosti.

Priznanje za zapornico vesti in iranske ženske

Čeprav je bil v letih od 1994 do 2000 finski predsednik – ta položaj prinaša, podobno kot v Sloveniji, bolj malo resne politične moči –, je bil po svetu najbolj znan kot diplomat, predvsem v vlogi mirovnega posrednika Združenih narodov. Tudi kot predsednik se ni odpovedal mednarodnemu posredovanju. Leta 1999 je bil eden od pogajalcev, ki so se s predsednikom takratne Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) Slobodanom Miloševićem dogovorili o koncu spopadov med jugoslovansko vojsko in Osvobodilno vojsko Kosova na Kosovu, takrat delu ZRJ.

Po svojem delu na Kosovu je najbolj znan tudi v Sloveniji, saj je pri nas mir v tem delu sveta zaradi zgodovinskih, gospodarskih in konec koncev družinskih vezi zelo pomemben. Leta 2005 je Ahtisaarija generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan imenoval za posebnega odposlanca. Njegova naloga je bila, da bi ugotovil, ali naj Kosovo, od leta 1999 pod upravo ZN, ostane pod srbsko oblastjo ali naj postane samostojna država.

Rešitev, ki jo je Ahtisaari predstavil maja 2007, je bila nekako salomonska: predlagal je samostojnost Kosova, vendar kontrolirano, pod nadzorom Združenih narodov. FOTO: Martti Kainulainen/AFP

Rešitev, ki jo je Ahtisaari predstavil maja 2007, je bila nekako salomonska. Predlagal je samostojnost Kosova, vendar kontrolirano, pod nadzorom Združenih narodov. Nepresenetljivo so Finčevemu predlogu nasprotovali predvsem v Srbiji, seveda s popolno podporo Moskve. Ker so se Evropska unija, Rusija in Združene države Amerike potem v zakulisju dogovorile o drugačni rešitvi, je Ahtisaari sporočil, da ocenjuje, da je njegove misije konec. Februarja 2008 je Kosovo enostransko razglasilo odcepitev od Srbije.

Rešitve kosovskega vprašanja še vedno ni na vidiku; za red skrbijo mednarodne vojaške enote pod vodstvom Nata Kfor, vendar so konflikti med Srbi in Albanci stalnica, kosovsko neodvisnost pa je do zdaj priznala nekaj več kot polovica članic ZN. Samostojnosti mu ne priznavajo niti vse članice EU, pa tudi nobena od članic skupine samooklicanih držav v vzponu Brics, se pravi Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika.

Ahtisaarijevega predloga za rešitev kosovskega vprašanja torej vodilne mednarodne sile niso sprejele, a je bilo prav delo na Kosovu glavni poudarek v utemeljitvi, zakaj so mu leta 2008 podelili Nobelovo nagrado za mir. Poleg tega so izpostavili še njegovo delo pri iskanju mirnih rešitev kriz v Iraku, osrednji Aziji, na Afriškem rogu in Severnem Irskem.