Pogumna in nadarjena lepotica

Ta mesec je premiero doživel težko pričakovani celovečerni biografski film o fotografinji Lee Miller. Upodobila jo bo oskarjevka Kate Winslet. Film, ki ga je igralka tudi producirala, je nastajal kar osem let, saj si je želela, da bi bil čim bolj avtentičen in da bi lahko prikazal, kako posebna in pogumna je bila Lee Miller. Želela si je tudi, da bi film režirala ženska, zato je izbrala Ellen Kuras, s katero sta že sodelovali pri uspešnici Večno sonce brezmadežnega uma. Scenarij pa je nastal po knjigi Življenja Lee Miller, ki jo je napisal sin fotografinje Antony Penrose.

V filmu igrajo tudi Marion Cotillard, Jude Law, Andrea Riseborough in Josh O'Connor. Nastajal je tudi v obmorskem mestu Kupari v neposredni bližini Dubrovnika.

48-letna igralka je priznala, da jo je življenje Lee Miller povsem prevzelo, in res se zdi, kot da je imel več življenj. Neskončno lepa Lee Miller je bila manekenka v New Yorku, potem je odšla v Pariz, saj je želela postati fotografinja, pridružila se je nadrealistom in postala ljubica Mana Raya. Nadrealisti so jo oklicali za muzo, čeprav je bila nadarjena umetnica. Skupaj z Manom Rayom sta raziskovala različne fotografske tehnike in oblikovala izjemen umetniški opus.

Šele kasneje je Lee ugotovila, da se je Ray podpisal pod številne njene fotografije. Lee je ljubila nadrealizem, saj je slavil svobodo, ki ji je pomenila največ na svetu. Med drugo svetovno vojno je postala vojna fotografinja za revijo Vogue in prav o tem obdobju govori film. Dokumentirala je bombardiranje Londona in izkrcanje v Normandiji. Spremljala je ameriške čete v Bretanji, fotografirala množično predajo nemških vojakov, kaos zadnjih izdihljajev vojne – obračunavanje z izdajalci, trpeče in ranjene vojake v improviziranih bolnišnicah, starce brez čevljev, mrtve otroke ...

Lee Miller, nekoč najbolj zaželena ženska, kraljica družabne in umetniške smetane v New Yorku in Parizu, je našla svojo muzo – vojno. Spala je oblečena in umivala se je z vodo, ki jo je ujela v svojo čelado. Za Vogue je pripravila fotoreportažo osvobojenega Pariza. Po treh dneh slavja, je pisala, so vsi utrujeni. Z zavezniško vojsko je odšla v Nemčijo. Skupaj z vojaki je vstopila v koncentracijsko taborišče Buchenwald in kasneje Dachau.

Svoji urednici v New York je najprej napisala, da o tej grozi, ki jo je videla, sploh ne more pisati. Še vojaki, ki so bili navajeni vojnih grozot, so zaradi podob, na katere so naleteli, omedlevali in doživljali nočne more. Triumf konca vojne predstavlja fotografija, na kateri se namaka v Hitlerjevi banji v njegovi rezidenci v Münchnu, ki jo je posnel njen prijatelj in ljubimec David E. Scherman. Grozljive podobe vojne so jo za vedno zaznamovale.