Novinar kot žeton za izmenjavo zapornikov

Potem ko je kar petnajst mesecev preživel v moskovskem zaporu, se je sojenje Evanu Gershkovitzu, ameriškemu novinarju Wall Street Journala (WSJ) le začelo. Vendar ne v ruski prestolnici, temveč v daljnem Jekaterinburgu, kjer je bil novinar, sicer potomec ruskih Judov, aretiran zaradi domnevnega vohunjenja. V sodni dvorani se je pojavil z obrito glavo, predstavnikom medijev se je rahlo nasmehnil, sicer pa izjav ni dajal. Mediji, vključno z nekaterimi zahodnimi, so lahko bili prisotni le nekaj minut, nato se je sojenje začelo za tesno zaprtimi vrati.

Gershkovitz je obtožen, da naj bi za ameriško obveščevalno agencijo CIA zbiral podatke o ruskem proizvajalcu tankov, ki ima svojo tovarno nedaleč od Jekaterinburga. Novinar, Wall Street Journal ter ameriška administracija sta obtožbe označila za absurdne, v Washingtonu so prepričani, da gre za izmišljotine, aretirani novinar pa naj bi služil kot nekakšen »žeton« za izmenjavo zapornikov. Poleg Gershkovitza so Rusi z obtožbami vohunjenja v Rusiji na 16 let zapora obsodili nekdanjega marinca Paula Whelana, lani so aretirali Alsu Kumaševo, novinarko radia Svobodna Evropa s sedežem v Pragi, ki ima tako čeki kot ruski potni list, ko je prišla obiskati bolno mamo. Obtožena je »razširjanja lažnih informacij o ruski vojski«, kar je v Rusiji standardna obtožba ob morebitnem kritičnem stališču do vojne v Ukrajini, Kumaševa bi lahko v primeru, da bi bila spoznana za krivo, obsojena na 15 let zapora.

V ruskih zaporih je še nekaj Američanov, recimo Mark Fogel, nekdanji učitelj anglo-ameriške šole v Moskvi, ki je sicer že nekaj časa zaprta, prijeli pa so ga zaradi posedovanja 17 gramov marihuane. Zaradi identičnih obtožb se je v ječi znašla tudi ameriška košarkarica Brittney Griner, ki so jo nato Američani zamenjali za v ZDA zaprtega ruskega trgovca z orožjem Viktorja Bouta. Vladimir Putin je že večkrat posredno nakazal, da je pripravljen na izmenjavo zapornikov, čeprav ni navedel konkretnih imen, pa je kandidatov kar nekaj. Najbrž je med prvimi na listi obsojenih, za katere si v Kremlju želijo, da bi se lahko vrnili v Rusijo, Vadim Krasikov. Krasikov naj bi bil ruski agent, sicer pa je v Nemčiji zaprt zaradi umora.

Koliko časa bo sojenje Gershkovitzu potekalo ne zna nihče napovedati, saj so sodni postopki v Rusiji netrasparentni in v številnih primerih, vključno s tem, zaprti za javnost. Glede na to, da po statistiki na ruskih sodiščih oprostijo le en odstotek obtoženih je le malo verjetno, da bi lahko Gershkovitza oprostili, seveda tudi zato, ker so tukaj nedvomno v ozadju tudi in predvsem politične računice Kremlja.