Najslavnejši šolar se je porodil iz bridkega otroštva

Mali Nikec ali Le Petit Nicolas je junak, s katerim se je proslavil in za vedno zasidral v duše otrok in odraslih, pa čeprav šele v drugi polovici ustvarjalnega življenja. Francoski ilustrator Jean-Jacques Sempé je umrl v 90. letu, je po pisanju agencije AFP sporočila njegova družina, slavo mu je ob žalostni novici pel tudi francoski državni vrh. »Jazz, nežna ironija, subtilna inteligenca ... Jean-Jacquesa Sempéja ne bomo nikoli pozabili,« je na instagramu zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron. Ministrica za kulturo Rima Abdul Malak je njegove risbe opisala kot brezčasne: »Z nežnostjo, poezijo in nagajivostjo nas je naučil gledati na svet z otroškimi očmi,« je zapisala na twitterju.

V svojih delih je Sempé pomanjšane like postavil v prevelik svet mehkih linij ter razkrival zabavne in včasih jedke resnice o svetu, ne da bi se kdaj zatekel k posmehovanju. Vendar je bila ta prijaznost po pisanju AFP v popolnem nasprotju z bedo, ki jo je doživljal v otroštvu. »Otroštva ne moreš nikoli preboleti,« je razkril pri 80 letih, saj se je tej temi izogibal desetletja. »Poskušaš urediti stvari, da bi bili tvoji spomini lepši. Toda nikoli ga ne pozabiš.«

Danes so knjige mednarodna uspešnica, prodanih je bilo več kot 15 milijonov izvodov v 45 državah, posneta sta tudi priljubljeni film in risana serija. FOTO: Charles Platiau/Reuters

Rojen je bil leta 1932 v vasi Pessac blizu Bordeauxa kot nezakonski sin. Živel je v rejniški družini, kjer so ga zlorabljali. Nato se je vrnil k mami, kjer se mu ni nič bolje godilo. »Pridi bliže, pa te bom udarila tako močno, da te bo stena udarila nazaj,« se je mnogo pozneje spominjal njenih besed. Živela sta z očimom, ki je bil alkoholik. Kdo je njegov pravi oče, je za Sempéja skrivnost, ki ga je preganjala vse življenje. »Ne veš, kdo si, iz česa si zgrajen,« je povedal.

Sprva je hotel postati jazzovski pianist. Pri štirinajstih letih je opustil šolanje ter lagal o svoji starosti, da se je lahko pridružil vojski. A mu vojaško življenje ni ustrezalo, zato je začel prodajati risbe pariškim časopisom. V času, ko je delal na tiskovni agenciji, se je spoprijateljil z Renéjem Goscinnyjem, piscem stripovske serije Asterix. Prav iz tega prijateljstva se je leta 1959 rodil Mali Nikec.

Vse, kar je dosegel, je pripisoval trdemu delu in požrtvovalnosti. FOTO: Charles Platiau/Reuters

Danes so knjige mednarodna uspešnica, prodanih je bilo več kot 15 milijonov izvodov v 45 državah, posneta sta tudi priljubljeni film in risana serija. Toda leta 1959 so ostale skoraj neopažene, zato je za preživetje risbe še naprej prodajal časopise. Preboj je dosegel leta 1978, ko se je zaposlil pri časopisu New Yorker. »Imel sem skoraj petdeset let in prvič v življenju sem obstajal! Končno sem našel svojo družino,« je povedal.

Sempé dolgo ni verjel v svoj talent. Vse, kar je dosegel, je pripisoval trdemu delu in požrtvovalnosti. Kot je povedal, se je bil sposoben z eno samo risbo ukvarjati tudi tri tedne, v tem času se ni niti umival niti spal, samo da je delo pravočasno dokončal.