Poslovil se je Kostja Gatnik

»Ko sem začel slikati, je bilo to zelo enostavno. Jaz in moji somišljeniki smo hodili po svetu, duhali cvetje, glavo smo pa tako ali tako imeli v oblakih in se ni bilo treba ozirati v nebo.« Tako se je v svojem slogu odrezal Kostja Gatnik na vprašanje odkod umetniku ideje. Eden najbolj samosvojih, pa tudi raznovrstnih, inspirativnih in vplivnih slovenskih likovnih umetnikov se je včeraj poslovil v 77. letu starosti.

Je prejemnik številnih nagrad, kakšen je bil njegov opus pa je morda najbolj evidentno razvidno iz obrazložitve Levstikove nagrade za življenjsko delo, ki jo je dobil pred tremi leti. Kot so zapisali člani komisije je Gatnik s svojo vsestransko in pestro umetniško produkcijo nedvomno svojevrsten fenomen med našimi sodobnimi likovnimi ustvarjalci. Z izjemno inventivnostjo in izvedbeno odličnostjo se je v minulih desetletjih izkazal v vseh zvrsteh tabelnega slikarstva, vzporedno pa je z nič manjšim elanom ustvarjal na področjih ilustracije, stripa, grafičnega oblikovanja in fotografije. Izmikal se je ustaljenim slogovnim obrazcem, spontano je prehajal iz enega tematskega sklopa v drugega in svojo likovno govorico premišljeno dopolnjeval z elementi, ki so najustrezneje poudarjali vsebinske razsežnosti zadanih nalog.

Prejel je številne nagrade

Kostjo Gatnika, ki je študiral na ljubljanski likovni akademiji pri profesorjih Mariju Preglju in Maksimu Sedeju, nedvomno pa ga je kot ustvarjalca zaznamovalo tudi daljše bivanje v ZDA v 80. letih prejšnjega stoletja, so poznali ljubitelji najrazličnejših likovnih oziroma vizualnih žanrov. Nekateri ga bodo vedno ohranili v spominu kot avtorja kultnih stripov, kot je bil Magna Purga, drugi kot sijajnega knjižnega ilustratorja, tretji kot avtorja plakatov, kostumov in lutk ali pa kot grafičnega oblikovalca logotipov in ovitkov plošč ter fotografa. In seveda nenazadnje kot risarja, slikarja in akvarelista, čeprav je tovrstna dela le redko pokazal na razstavah. Kljub njegovi zadržanosti pa so v ljubljanski Narodni galeriji leta 2008 vendarle predstavili veliko pregledno razstavo njegovih del pod naslovom Kostja Gatnik: Kaj sem videl 1968–2008.

Kako vsestranski avtor je bil pričajo zelo raznovrstne nagrade. Številne je prejel za svoje delo grafičnega oblikovalca, kjer je sodeloval z vodilnimi slovenskimi podjetji, pa za oblikovanje naslovnic in seveda za svoje ilustratorsko delo, med drugim plaketo Hinka Smrekarja za najlepšo slovensko knjigo za otroke in mladino in sicer so bile to Majnice Toneta Pavčka, s katerim je nasploh veliko sodeloval. Njegov slog je v določeni meri izhajal iz poparta in hiperrealizma, vendar je izoblikoval povsem svojstven način vizualiziranja tematik, ki so ga zanimale, te pa so bile zelo različne. Karikatura in parodija sta bila nedvomno njegova najbolj razpoznavna zaščitna znaka, vendar je v njegovem opusu tudi veliko del s poudarjeno osebnoizpovedno in intimno tematiko.

Zasluži si naziv legende

Bil je tudi luciden premišljevalec sveta, ki je pogosto izredno kritično ocenjeval kulturniško sfero, pa najsi je šlo za komercializacijo produkcije, vzpon namišljenih umetniških veličin ali prevlado teorije nad realno umetniško tvornostjo. Glede svojih dosežkov je bil vedno skromen: »Nikdar se nisem imel za velikega umetnika, delal sem pač tisto, kar me je veselilo in kar sem najbolje znal.« No, večina s tem nikakor ne bi strinjala, pravzaprav je bil Kostja Gatnik eden redkih slovenskih vizualnih umetnikov, ki bi si zaslužil naziv legende.