Marie Kondo, kraljica pospravljanja, nima več tako pospravljeno

Če vam je to, kako pospravljeno imate stanovanje in življenje nasploh, pomembno, je nemogoče, da še niste slišali za Marie Kondo. Že kot študentka sociologije na predvsem družboslovno usmerjeni krščanski univerzi v Tokiu je začela poslovno kariero kot svetovalka za pospravljanje. Menda je nekaj let preživela tudi kot pripravnica za redovnico v šintoističnem templju in njena metoda povzema mnogo prijemov iz te vere in njene filozofije, v kateri sta pospravljanje in čiščenje lahko tudi oblika meditacije. Osnova njenih naukov je, da vržemo proč vse, kar v nas ne vzbuja veselja.

Od leta 2010, ko je izšel njen prvenec, neke vrste priročnik za samopomoč Umetnost pospravljanja – imamo ga tudi v slovenščini –, je zgradila pravi poslovni imperij. Njene knjige so v približno 30 prevodih prodali v milijonih izvodov, izjemno uspešne so tudi njene televizijske oddaje. Vmes pa se je zdaj 38-letna Marie tudi poročila in dobila tri otroke, dve hčeri in sina, kar je seveda recept za katastrofo pri ljudeh, obsedenih z organizacijo in pospravljanjem.

Pred kratkim je horde svojih privržencev šokirala s priznanjem, da njena hiša ni več pospravljena, kot je bila, da je nekako obupala nad tem, da bi imela vse kot iz škatlice. Kaj natančno to pomeni v primerjavi s tem, kako pospravljeno imajo doma povprečne družine s tremi otroki, ni čisto jasno, a (nekdanja?) kraljica pospravljanja zdaj pravi: »Ugotovila sem, da je najpomembneje, da z otroki doma uživam.«

Ponosna nase

Nepričakovano priznanje je povzročilo veliko začudenja, vendar bolj v smislu olajšanja in odobravanja kot ogorčenja, češ da je pridigala nekaj, česar se sama ne drži oziroma ne drži več. Družbena omrežja so preplavili predvsem prispevki staršev, ki so se znašli pred nerešljivim prepadom med nasveti Marie Kondo in resničnostjo. »Njene izjave so bile osvežujoče in vredne branja. Imam tri otroke in vsake tri mesece sem poskušala pospraviti po njeni metodi, vendar preprosto ne gre,« je zapisala uporabnica twitterja. Neka druga pa je pripomnila, da je ob priznanju Kondove o tem, da je popustila pri pospravljanju, dejansko ponosna nase.

Veliko ljudi je bilo na začetku fenomena Marie Kondo pred več kot desetletjem prepričanih, da gre za japonsko posebnost. Po podatkih japonskih oblasti je povprečno stanovanje v Tokiu veliko 65 kvadratnih metrov in prebivalcem preprosto ne preostane drugega, kot da imajo čim manj stvari. Tiste, ki jih obdržijo, pa imajo čim bolj urejene. A so se zmotili. Težava majhnih nepremičnin ni samo japonska posebnost, saj je povprečno stanovanje na Manhattnu v New Yorku le za odtenek večje od tokijskega. Zato ni nenavadno, da je Umetnost pospravljanja po izidu v Ameriki leta 2014 postala megauspešnica tudi tam. Revija Time je avtorico leta 2015 uvrstila celo na svojo lestvico stotih najbolj vplivnih oseb.