Slavni fotoreporter videl veliko vojn, a bil najbliže smrti na Bledu

»Ljudje me pogosto sprašujejo o najnevarnejši situaciji, v kateri sem se kdaj znašel. Najbrž mislijo na Afganistan, obe zalivski vojni ali katero od državljanskih vojn, ki sem jih dokumentiral. Vendar se je najnevarnejša situacija zgodila na idiličnem Blejskem jezeru v Sloveniji,« se je ta konec tedna na družbenih omrežjih spominjal ameriški fotograf Steve McCurry, ki je globalno slavo dosegel s portretom zelenooke afganistanske deklice.

Leta 1985 je pristala na naslovnici revije National Geographics. Čez 17 let je dekle znova našel, ime ji je Šarbat Gula, a se ni zavedala, kako znana je postala. Skrbela je za gospodinjstvo in otroke.

Članek v Delu 23. februarja leta 1990. FOTO: Delo

Fotoaparat še rjavi na dnu jezera

Ko se je tik pred sovjetsko invazijo, preoblečen v obleko domačinov podal v Afganistan na območja, ki so ga nadzorovali uporniki, je s tam posnetimi fotografijami, pretihotapljenimi nazaj, dosegel zlato medaljo Roberta Cape za najboljše fotografsko poročanje iz tujine, sicer pa je ob omenjenih vojnah dokumentiral tudi iransko-iraško vojno, libanonsko državljansko vojno, kamboško državljansko vojno in islamski upor na Filipinih, v nekaj dogodkih je skoraj izgubil življenje. 

»Moj fotoaparat še vedno leži na dnu jezera,« je v petek zapisal fotograf, ki pravkar razstavlja v neposredni bližini Slovenije, v tržaškem Salone degli Incanti, leta 2013 pa se je predstavil tudi v Sloveniji, na Ljubljanskem gradu. Seveda je mislil na dno Blejskega jezera.

Ameriški fotoreporter Steve McCurry je sodelavec znamenite agencije Magnum in eden največjih ambasadorjev revije National Geographic, sodi tudi med najdražje fotografe na svetu. FOTO: promocijsko gradivo

Spomnil se je nesreče med poletom čez jezero, ki se je slabo končal in je v njegovi biografiji dovolj pomemben, da jo omenja tudi Wikipedija. Tedaj je sicer za revijo National Geographic delal reportažo o Jugoslaviji, ki je že kmalu zatem razpadla.

»Leta 1989 sem najel manjše letalo za snemanje fotografij območja iz zraka. Na žalost je pilot letel tako nizko nad jezerom, da so kolesa zajela vodo in se je letalo prevrnilo na glavo. Varnostni pas, naramnice in čelada so mi povzročali težave pri reševanju iz letala, ki je potonilo pod vodo in nisem mogel dihati. Po nekakšnem čudežu mi je uspelo osvoboditi se, medtem ko je letalo hitro tonilo. Priplaval sem na površje in odšel v bolnišnico. Naslednji dan so gasilci potegnili letalo iz jezera.«

Prenizek polet iz Velike Zake

Nesreča je seveda odmevala tudi pri nas. »Pet minut pred dvanajsto so potapljači v 19 metrov globoki vodi pri Blejskem otoku našli dvosedežno letalo, ki je včeraj potonilo v Blejskem jezeru,« je poročalo Delo, ne sicer leta 1989, kot zdaj zmotno navaja fotograf, pač pa 23. februarja leta 1990. Voda v jezeru je morala biti ledeno mrzla.

»Fotograf ameriške revije National Geografic Steve McCurry je povedal, da sta s pilotom Stojanom Višnarjem letela nad jezerom, da bi naredil poskusne posnetke za to ameriško revijo,« je tedaj zapisal novinar Mirko Kunšič. Letalo se je znašlo v vodi med prenizkim poletom iz Velike Zake. 

»Iz drvarnice sem videl, da se letalo spušča čedalje niže. Še preden sem pomislil, da lahko pade v jezero, je počilo. Stekel sem do čolna, pognal motor in bil v nekaj minutah pri letalu, ki je počasi tonilo. Najprej sem iz vode potegnil Američana, nato pa še pilota,« je nesrečo novinarju opisal tedanji oskrbnik z otoka Janez Mandeljc.