Skok z jezera na ledenik in kulinarično pot

V avstrijskih Alpah je veliko jezer in slikovitih krajev, eden takih je Zell am See v regiji Pinzgau na Solnograškem. Leži na obrežju jezera, poimenovanega po njem, jezera Zell (Zeller See), obkrožen je z gorskimi vrhovi in je seveda že dolgo znano turistično središče. Gostje prihajajo pozimi zaradi smučanja in drugih športov na snegu, poleti pa ne samo zaradi počitnic ob jezeru, ampak tudi zaradi smučanja na ledeniku Kitzsteinhorn, ki je zaščitni znak regije.



Zell am See, občina s približno 10.000 prebivalci, se skupaj z manjšim Kaprunom trži kot destinacija Zell am See - Kaprun. Kaprun s 3000 prebivalci leži ob vznožju Visokih Tur; del te občine pripada narodnemu parku Visoke Ture (Hohe Tauern), največjemu v Avstriji. Domačini, od taksista, ki nas vozi z železniške postaje, do Renate Ecker, ki je že več kot deset­letje direktorica turistične organizacije Zell am See - Kaprun, poudarjajo, da je območje edinstveno zaradi kombinacije ledenika, gora in jezera.



Poleg tega je Zell am See zlahka dostopen; nahaja se na edini avstrijski od dveh glavnih tras (druga gre skozi Nemčijo), ki po cesti in železnici povezujeta Salzburg in Innsbruck. Navsezadnje je ta del Avstrije zelo blizu Nemčije, od koder v sosednjo državo tradicionalno prihaja največ turistov. Nemci so bili tako za Avstrijci tudi najštevilnejše žrtve največje katastrofe po drugi svetovni vojni v Avstriji, požara 11. novembra 2000, ko je v predoru pogorel celoten vlak ledeniške železnice Kaprun 2, skupaj z večino turistov, ki so se tedaj pel­jali na Kitzsteinhorn. Umrlo je 155 ljudi; med njimi so bili štirje slovenski državljani.
 

Pod snegom vse leto

Ledeniške železnice Kaprun 2 niso obnovili. Po nesreči so zgradili žičnice, ki jih je veliko tudi na okoliških gorah. Samo na masivu Kitzsteinhorn je speljanih 60 kilometrov smučarskih prog, smučišče je odprto od oktobra do julija. Kitzsteinhorn z vrhom na 3203 metrih nadmorske višine je vedno prekrit s snegom in ledom, o čemer smo se prepričali tudi ta september. Pogled pa pritegne Hahneckkogel, popolnoma zelena gora, visoka 1857 metrov. To je tudi najvišja gora v Evropi, ki je do vrha preraščena z gozdom.

Zell am See je zaradi jezera, gozdov, snega in ledu v zadnjih letih zelo priljubljen med arabskimi turisti. Sredi zadnjega desetletja so bili obiskovalci iz Savdske Arabije, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov drugi najštevilčnejši gostje v tem delu Avstrije, za Nemci. Srečanje kultur ni minilo povsem brez napetosti. V Zell am Seeju so leta 2014 izdali brošuro v angleščini in arabščini z naslovom Kjer se kulture srečujejo, pravila, ki so pojasnjevala, da v Avstriji smeti ne mečejo na ulico, da ljudje ne jedo na tleh hotelskih sob, da v trgovinah ni pogajanj, ker so cene fiksne, da se ljudje, ki živijo tukaj, radi gledajo v obraz (z drugimi besedami, zakrivanje ženskega obraza ni zaželeno), in podobno. Medijski odziv je bil velik, večinoma negativen, zato so brošuro kmalu umaknili.
 

Dom družine Porsche-Piëch

Pred covidom-19 je imelo območje Zell am See-Kaprun, ki je prepredeno tudi s številnimi planinskimi in kolesarskimi potmi, na leto dobrih 2,8 milijona prenočitev v turističnih objektih. Pandemija je drastično oklestila te številke, zlasti v zimski sezoni 2020/2021. Vendar strateški cilj razvoja turizma ostaja enak, želijo biti »ena od treh vodilnih celoletnih vrhunskih alpskih destinacij«.



V preteklosti je bil Zell am See privlačen za pisce in druge znane osebnosti, ki so prihajale sem na poletne počitnice. Danes so najbolj znani prebivalci kraja člani nemško-avstrijske družine Porsche-Piëch, dediči legendarnega konstruktorja motornih vozil Ferdinanda Porscheja. Tu imajo številne luksuzne nepremičnine in v njihovem družinskem skladu je toliko milijard evrov, da so že vrsto let daleč najbogatejši ljudje s prebivališčem v Avstriji. Niso le solastniki Porscheja in Volkswag­na, ampak tudi številnih drugih podjetij, med njimi nemajhnega dela turistične infrastrukture območja Zell am See - Kaprun: letališča, žičnic in podobno. Od leta 1974 tu deluje tudi Studio F. A. Porsche, znan po oblikovanju številnih elegant­nih predmetov. Do konca aprila 2022 je v Rubežnikovem stolpu v središču mesta na ogled razstava Princip Porschejevega dizajna.
 

Kulinarično središče Alp

Regija Pinzgau, katere središče je Zell am See, že dolgo slovi po mleku in mlečnih izdelkih, tudi po govejem mesu. To je med drugim domovina tako imenovanega piv­skega sira (Bierkäse) in številnih bolj mastnih planinskih sirov. Star izrek pravi, da na Solnograškem na vsakem hribu govorijo drugačno narečje in delajo drugačen sir. In res je to območje z največjim deležem ekološkega kmetijstva oziroma bio­loško dinamičnega kmetovanja (certifikat Demeter) v Avstriji in tudi tem delu Evrope. Takšnih je skoraj 60 odstotkov vseh kmetijskih površin.

V zadnjih letih se dežela sistematično poskuša uveljaviti kot trdnjava alpske kulinarike. Regionalni, sveži, sezonski kmetijski izdelki, predvsem mlečni, nato meso, zelen­java, zelišča in nekatere vrste sadja in gozdnih plodov so osnova, na kateri inovativni kuharji ustvarjajo zanimive recepte.



Marsikje v Pinzgauu najdemo na jedilniku rečne rake, visoko v Alpah gamsov golaž, v regiji Pongau borovničeve cmoke, ob jezeru Fuschl dimljeno potočno postrv ... Številni gostinci ponujajo jedi iz izključno lokalnih glavnih sestavin. Leta 2019 so uvedli tudi certifikat o poreklu, ki jamči, da je izdelek ali jed iz sestavin s Solnograškega. Ta znak je dobilo že več kot 800 različnih izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v maloprodaji, pa tudi številne jedi v menijih restavracij.
 

Vkuhavanje zelenjave s chefom

Že 13 let obstaja in se razvija Via Culinaria, gurmanska turistična pot po Solnograškem, ki zdaj vključuje 330 naslovov: restavracije, gostilne, slaščičarne, trgovine in druge kraje, kjer je mogoče pokusiti specialitete alpske kuhinje. V nekaterih mojstri kuhinje razkrijejo svoje skrivnosti. Obiskali smo Floriana Zillnerja, kuharja in lastnika hotela Martha, ki je upravičeno opredeljen kot butični hotel.



Zillnerjev hotelski Flos Restaurant je znan po inovativnih receptih s tradicionalnimi sestavinami iz regije. Za hišo imajo veliko dvorišče z bazenom, ki spominja na razkošen vodnjak, in velik zelenjavni vrt. Tam sva s kuharskim mojstrom vzela stebla blitve, jih zalila z vročim belim vinskim kisom, ki sva mu prej dodala sladkor, vodo, nekaj popra in soli, šopek majarona, par jagod navadnega brina in listek lovorja, napolnila kozarce in jih 25 minut kuhala.

To ni edina restavracija z odličnim kuharjem v Zell am Seeju, ki ponuja inovativne jedi z lokalnimi sestavinami. Grand meni z ducatom jedi ponuja restavracija FinESSEN, ki je pravzaprav ekskluzivni del velike restavracije hotelskega kompleksa Tauern Spa v Kaprunu. Po letih nabiranja izkušenj v kuhin­jah Francije, Švice in več držav na Daljnem vzhodu se je njen glavni kuhar Christof Schernthaner vrnil v Alpe. Tudi restavracija Kraftwerk, ki deluje v stari mest­ni hidroelektrarni, ponuja vrsto odličnih jedi z domačimi sestavinami, od juhe z gozdnimi zelišči do sladoleda iz cemprina, posebne vrste švicarskega gorskega bora.