Neomejen dostop | že od 9,99€
Morda si je težko predstavljati, da bi bil kraj v daljnem, hladnem arktičnem krogu turistični hit, dokler ne pridemo do ključne besede – Božiček. V Rovaniemiju, finskem mestecu, ki se je oklicalo za domači kraj tega dobrega moža, prebivalci te dni podobno, kot so poleti na Majorki, Tenerifu, v Barceloni, in številnih mestih v Italiji, tožijo, da so turisti zavzeli njihov življenjski prostor. Mesto z okoli 65.000 prebivalci gosti vsako leto približno 600.000 obiskovalcev, večino seveda v tem času.
Do odprtja Božičkove vasi, slikovitega tematskega parka, v katerem so poskušali poustvariti življenjski prostor te dni najbolj pričakovanega dobrega moža na svetu z vso infrastrukturo vred, je bil glavna turistična zanimivost v Rovaniemiju in okolici severni sij, ki je tod viden kar 150 noči na leto (od sredine avgusta do začetka aprila). Tematski park je te številke presegel, od leta 1985 so našteli v vasi precej več kot 30 milijonov obiskovalcev.
K temu bo kar nekaj primaknil tudi ta praznični december, čeprav so še na začetku meseca številni ponudniki potovanj v ta del Finske odpovedovali pakete, saj je bilo premalo snega, glavne sestavine, ki je obiskovalci te severne države pričakujejo v izobilju.
Trend množičnega turizma se tako, kot kaže, počasi pomika tudi proti severu; na splošno veljajo tamkajšnji kraji za destinacije prihodnosti, saj v priljubljenih, toplih krajih zaradi podnebnih sprememb kmalu ne bo več mogoče počitnikovati. Tudi Rovaniemi dosega veliko rast. V njem je te dni zelo težko dobiti namestitev v hotelu, poroča AP, direktorica hotela Original Sokos s skoraj 160 sobami Tiina Määttä pričakuje, da bodo postavili še en rekord v zasedenosti.
Lani so našteli 1,2 milijona turističnih prenočitev, kar je skoraj tretjino več kot leto prej. »Nordijske države so vsekakor v trendu,« je za AP povedala direktorica lokalne turistične organizacije Visit Rovaniemi Sanna Karkkainen. »Ljudje si želijo potovati v hladnejše dežele, da bi videli sneg, severni sij in seveda – Božička.« Samo letos se je do Rovaniemija odprlo 30 novih letalskih linij, ki večinoma prevažajo turiste iz evropskih držav, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, seveda pa seže sloves mesteca tudi veliko dlje po planetu.
Finnavia, upravljavec finskih letališč, je poročal, da je lani na Laponskem, najsevernejši regiji v državi, pristalo 1,5 milijona gostov, 20 odstotkov več kot v letu prej. Samo novembra in decembra so na letališčih Rovaniemi, Kittilä, Ivalo, Kuusamo in Kemi-Tornio našteli skoraj 550.000 potnikov, je povzel Euronews.
Podobno kot kraji na severu Finske tudi na severu njene sosede Švedske doživljajo turistični razcvet. Zimski turizem je že lani narasel za deset odstotkov, podobno rast pričakujejo letos. A tudi ti kraji se bojujejo s posledicami podnebnih sprememb – glavna »znamenitost« je namreč sneg.
Kot vedno ima turistični uspeh tudi drugo plat medalje. Številna stanovanja so v sezoni spremenjena v turistične namestitve, kar pomeni, da niso več na voljo za dolgoročni najem, cene so se dvignile, središče mesta pa spremenilo v sprehajališče za turiste ... Ker finska zakonodaja prepoveduje poslovno dejavnost oddajanja namestitev v stanovanjskih stavbah, aktivisti pozivajo oblasti, da začnejo to upoštevati. Toda že županja Ulla-Kirsikka Vainio ima zadržke in pravi, da številnim prebivalcem kratkotrajno oddajanje zagotavlja dober zaslužek.
A preden se bo kar koli premaknilo, bo najbrž že sezona 2025 in spet bomo pisali o množicah, ki si želijo vsaj enkrat v krajih, od koder naj bi prihajal Božiček, doživeti nekaj pristnega prazničnega razpoloženja, po možnosti s snegom.
Rovaniemi se je začel razvijati zaradi obilja naravnih virov, med njimi zlata, zaradi česar je postal pomembno prometno središče. Med drugo svetovno vojno so ga zajeli Nemci, ob njihovem umiku oktobra 1944 so tam potekali srditi boji. Mesto je iz vojne izšlo skoraj popolnoma uničeno, počasi se je začelo pobirati v petdesetih letih. Obnovo so zaupali enemu od najbolj znanih arhitektov na Finskem, Alvarju Aaltu (1898–1976), ki je našel navdih v naravi. Mesto je tako videti kot jelenova glava, v obliki njegovega rogovja se razteza javni park, cesta poteka v širini njegove glave, mestni stadion je njegovo oko. Poseben zagon je dala obnovi nekdanja ameriška prva dama Eleanor Roosevelt, ki je mesto obiskala 14. junija 1950. Ljudje so za gostjo osem kilometrov severno od mesta zgradili kočo, kjer je lahko prebivala in sprejemala obiskovalce, prav ta hišica je središče Božičkove vasi. Tematski park, ki so ga odprli leta 1985, so prepletli z relikti preteklosti. Uradno Božičkovo letališče je nekdanje letališče Luftwaffe, okoliške zgradbe pa so le streljaj od porušenih nacističnih bunkerjev.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji