Vse se začne v Rovaniemiju

Samo en dan in toliko želja, nihče pa ne pomisli, kaj si želi dobrodušni mož z belo brado, ki je ravnokar na čudež­nem 24-urnem potovanju okoli sveta. »Letos si želim, da bi ljudje drug drugemu rekli kaj lepega,« je dejal Božiček v svoji pisarni v finskem Rovaniemiju – mestu, kjer je resda božič vse leto, a v času teme in tiste prave zime z obilo snega tam še posebej veje razpoloženje, po katerem hrepenijo otroci.

Vprašanje mu je zastavil novinar CNN Richard Quest na običajnem pohodu za svetovnimi čudeži. Te dni se čudež božiča najbolj pristno odvija na daljnem severu. »Nekoliko sem zaskrbljen, ker ljudje uporabljajo grde, jezne, celo zlobne besede, ko se pogovarjajo ali si pišejo,« je Božiček dejal novinarju, ki ga je poiskal v najbolj delovnem času leta v mestu le šest kilometrov južno od arktičnega kroga.


 

Čudežna moč severnih jelenov

V tamkajšnjih ostrih razmerah je bilo za obstanek ljudi nemara še pomembnejše drugo bitje, severni jelen. Pred stoletjem je bilo na tem območju na Laponskem le nekaj vasic, stalni spremljevalec in pomočnik Samijev, kakor se imenuje avtohtono prebivalstvo, in tudi vir prehrane in obleke je bila ta žival.

Rovaniemi se je začel razvijati zaradi obilja naravnih virov, med njimi tudi zlata, zaradi česar je postal pomembno prometno središče in nazadnje mesto poželenja med drugo svetovno vojno. Zajeli so ga Nemci, najsrditejši boji so bili prav ob njihovem umiku oktobra 1944. Lesena domovanja, šole in cerkve so Nemci požigali kot po tekočem traku, še bolj uničujoče so bile ruske bombe. Ostalo je le kakih 10 odstotkov mesteca, ki se je počasi pobralo šele v petdesetih letih. In tukaj je spet stopil v ospredje severni jelen.



Obnovo so namreč zaupali enemu od najbolj znanih arhitektov na Finskem, Alvarju Aaltu (1898–1976), ki je našel navdih za delo v naravi, predvsem pa v najljubši udomačeni živali v teh krajih.

Mesto, ki ima danes okoli 60.000 prebivalcev, je tako po njegovi zaslugi (čeprav načrti niso bili povsem uresničeni) videti kot jelenova glava, v obliki njegovega rogovja se razteza javni park, cesta poteka v širini njegove glave, mestni stadion je njegovo oko.


 

Koča nekdanje prve dame

Poseben zagon je dala obnovi nekdanja ameriška prva dama Eleanor Roosevelt, ki je mesto obiskala 14. junija 1950 in v dnevniku opisala, kako si prebivalci prizadevajo, da bi spet zgradili Rovaniemi.

Ljudje so takrat hoteli predvsem dobro sprejeti to pomembno gostjo. V enem tednu so osem kilometrov severno od mesta zgradili kočo, kjer je lahko prebivala in sprejemala obiskovalce, prav ta hišica je središče Božičkove vasi, tematskega parka, ki so ga odprli leta 1985. V njej so bleščečo (in donosno) prihodnost, ki so ji šli naproti, prepletli z relikti preteklosti. Uradno Božičkovo letališče je nekdanje letališče Luftwaffe, okoliške zgradbe pa so le streljaj od porušenih nacističnih bunkerjev.



Zraven koče Eleanor Roosevelt je najpomembnejša stavba v parku – pošta, ki ima še vedno analogni naslov: Napapiiri 96930, Finska. Božičkovi pomočniki so v njej sprejeli že 18 milijonov pisem iz skoraj 200 držav, delajo kajpak dvanajst mesecev na leto, tako je v tej vasi tudi v času, ko je dan najdaljši, mogoče ujeti božičnega duha.

Ni pa nujno, da boste tam srečali šefa. Njegov dom je namreč nekje drugje, skrit na Laponskem. Na pot je šel sinoči natanko ob 19. uri. Kako mu uspe v 24 urah obdarovati vse otroke, spiti vse mleko ter pojesti piškote, ki mu jih nastavijo njegovi mali verniki? S čarovnijo, odgovarja Božiček.