Prvi zimski trail kot spodbuda za prihodnjih enajst mesecev

Knap trail je bil eno prvih trail tekmovanj pri nas, traser in idejni vodja je bil leta 2015 Leon Cestnik, ki si je želel približati Zasavje širši množici domačih in tujih športnih navdušencev. A zahtevna organizacija in epidemija koronavirusa sta to zimsko prireditev za nekaj let – zadnjo so izvedli januarja 2018 – umaknili s koledarja tekmovanj. Letos se vrača, in sicer to soboto. Mesta so bila zapolnjena že pred mesecem dni, si pa organizator in tekmovalci želijo ob progi čim večjega števila rok in grl, ki jih bodo spodbujala.

Ko je 160 kilometrov teka – aktivni dopust

O ideji, da bi Knap Trail obudili v življenje, sta lani začela razmišljati Anja in Iztok Deželak, ki sta na njem v preteklosti nastopila, šport je del njunega življenja, imata pa tudi že nekaj izkušenj z organizacijo tovrstnih prireditev. Želita si izpeljati sproščen športni dan, na katerem se bodo tekači in pohodniki družili, uživali, preizkusili sami sebe in že prvi teden novega leta izpolnili enega od športnih ciljev.

Spodbuda za aktivnih preostalih enajst mesecev bi bila težko boljša. »Gledano skozi oči tekmovalca se je zdelo, da bi lahko izvedla tekmovanje, ki bo zadovoljijo apetite nastopajočih. Če si sam tekmovalec, dobro veš, kaj pričakuješ in kaj potrebuješ, kaj te navduši,« je pojasnil Iztok Deželak.

Razpisali so 350 prostih mest, največ tekmovalcev se je odločilo za 16-kilometrsko razdaljo, medtem ko jih bo na startu 30- in 51-kilometrske preizkušnje približno enako število. Časovna limita za najkrajšo razdaljo, ki jo bo mogoče opraviti tudi v dvojicah, je osem ur, za srednjo deset in za najdaljšo 12 ur.

V Sloveniji je malo zimskih tekaških prireditev, to je zagotovo prednost Knap Traila. FOTO: Arhiv Knap Traila

Na najkrajši bodo morali pohodniki in tekači opraviti z 930 metri višinske razlike. Srednja jih vključuje 1600, najdaljša, ki bo povezala občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, pa še tisoč več. Tekmovalci prihajajo iz desetih držav, poleg iz Slovenije tudi iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Črne gore, Madžarske, Nemčije, Romunije, Poljske in Irske.

Med drugimi se bodo s Knap Trailom spopadli Norbert Lüftenegger, Guinnessov rekorder v 20-kratnem ironmanu (one-per-day) – z njimi je opravil v 241 urah in 36 minutah – pa Janez Klančnik, Martina Klančnik Potrč, Matic Čačulovič, Nataša Robnik, Marjan Zupančič, Timotej Bečan, če omenimo le nekatere, ki so na startni listi.

Na zimskem trailu je mogoče je vse, od snega in živega srebra, ki se spusti precej pod ničlo, do vremena, ki je bolj podobno spomladanskemu. FOTO: Arhiv Knap Traila

Pripravljeni na vse

V Sloveniji je malo zimskih tekaških prireditev, to je zagotovo prednost Knap Traila – tekači in pohodniki bodo lahko že takoj na začetku novega leta preizkusili svojo telesno pripravljenost, z množico tekmovalcev in spremljevalcev pa bo oživelo tudi sicer, še bolj pa v mrtvih zimskih mesecih, nekoliko zaspano Zasavje. Iztok Deželak je poudaril, da so prireditev načrtno postavili na isti datum, kot je potekala v preteklosti.

Po njegovih besedah ima zima svojo specifiko: »Marsikomu mraz, sneg in nizke temperature ne ustrezajo. Tako odpade veliko sicer rednih udeležencev trailov. Po drugi strani pa obstajajo ljudje, ki imajo radi malce drugačne izzive, ki vedo, da so ovire le v glavi, precej jih je sposobnih narediti korak iz svoje cone udobja. So pa zime pri nas takšne, kot so, nepredvidljive. Mogoče je vse, od snega in živega srebra, ki se spusti precej pod ničlo, do vremena, ki je bolj podobno spomladanskemu.«

Takšnih ekstremov bo s podnebnimi spremembami vedno več. Na to organizator ne more vplivati, zato se bodo morali prepustiti temperaturam, ki jih bo prinesla prva januarska sobota.

Okrepčevalnice bodo pripravljene v treh planinskih kočah. FOTO: Arhiv Knap Traila

Po besedah Anje Deželak, izjemne tekačice, za katero je dopust 160-kilometrska tekaška razdalja, so recept za uspešno tekmo želja, motivacija in čvrsta glava. Kakršen koli obraz bo torej pokazalo vreme, to na progi ne bo velika ovira. Tudi vse tri planinske koče (Planinski dom na Kalu, Dom na Sveti planini in Čemšeniška planina), v katerih bodo pogostili udeležence, so pripravljene.

Da je Knap Trail v zadnjih letih padel s koledarja tekmovanj, ni nič nenavadnega, saj organizacija zahteva res ogromno dela. Podpora okolja, da se takšna prireditev izpelje, je zato neizbežno potrebna. Oba sogovornika poudarjata, da sta jo dobila tako v vseh treh občinah kot pri prijateljih in znancih, ki so vskočili po lastnih močeh. Na vprašanje, ali bo Knap Trail (p)ostal tradicionalen, odgovarjata, da v realnosti upata, v optimističnem scenariju pa pritrjujeta.