Vroč trend, a občine za zdaj še mižijo

Slovenski turistični delavci so bili zaradi »zelenih« zim pred leti primorani ponudbo razširiti tudi čez poletne mesece. Številna smučišča so preuredili v kolesarske parke, ki so v tujini zaživeli že pred desetletji. Naša smučišča pridno capljajo za Italijo in Avstrijo, število obiskovalcev raste, med njimi je veliko tujcev, ki so v Sloveniji našli zmerne cene, odlično urejene proge in udobno namestitev.

Cerkno je z Bike&Fun parkom eden najmlajših ponudnikov tovrstnega aktivnega preživljanja prostega časa. Sedem razgibanih prog za spust z gorskimi kolesi je speljanih skozi gozd, tako imenovani »flow trail« pa pod šestsedežnico Počivalo. Številke kažejo, da sta hotel Cerkno in Športno društvo (ŠD) Pedal leta 2015 zadela terno.

»Z obiskom smo zelo zadovoljni. V prvem letu delovanja nas je obiskalo dobrih 1200 kolesarjev, lani 2990, letos se je do konca julija tu zvrstilo 2000 kolesarjev,« pove Darjan Koder iz družbe Hotel Cerkno. Med njimi je večina domačih obiskovalcev, med tujimi prednjačijo Italijani in Avstrijci.

Izjemen potencial kljub slabi cestni infrastrukturi

»Potencial parka tu je izjemen, tudi sam kraj je med gorskimi kolesarji postal prepoznavna kolesarska destinacija,« pravi Martin Rupnik iz ŠD Pedal, ekipe entuziastov, ki v večini skrbi za urejenost prog. Čeravno majhen in skrit na Severnoprimorskem, ima park dodano vrednost v hitri sedežnici in izjemni urejenosti prog – to privlači kolesarje, četudi marsikoga od obiska na drugi strani odvrne slaba cestna infrastruktura do Črnega vrha nad Cerknim.

Na vprašanje, kakšen je povprečen obiskovalec parka, Rupnik doda: »Kakšnih 30 odstotkov je mladine, ki odpelje nekaj krogov. 40 odstotkov je takšnih, ki si privoščijo karto in ob tem spijejo pijačo ali dve. Ostali so tujci, ki bolje izkoristijo še vso dodatno ponudbo in ravno od takšnih ima največ tudi okolica. Teh si želimo.«

Hotel Cerkno za urejanje in širjenje parka vsako leto namen nekaj tisoč evrov. Darjan Koder ocenjuje, da na letni ravni zaradi bike parka v hotelu zabeležijo okrog 500 nočitev.

Brez lokalne skupnosti bo razvoj (pre)težak

Sogovorniki se strinjajo, da gre v Sloveniji razvoj bike parkov (pre)počasi, predvsem, ker vse sloni zgolj na nekaj parih rok, ki vrtijo kolesje. Trend iz tujine kaže, da je tovrstno preživljanje prostega časa v trendu.

»Cerkljanska občina vsega potenciala, ki ga ima bike park, (še) ni prepoznala,« pravi Martin Rupnik, brez tega pomembnega deležnika pa razvoj ne bo tekel dovolj hitro, da bi prehiteli konkurenčne parke. Rak rana, ki je sicer pogosta tudi na drugih koncih Slovenije.

»V Avstriji v razvoj bike parkov ogromno investirajo ne le upravljavci parkov, pač pa tudi lokalna skupnost, saj se zaveda vpliva, ki ga ima na prihode in strukturo gostov tovrstna ponudba. Tega pri nas ni, zato smo odvisni od lastnih sredstev, tako pa bistveno težje ostajamo konkurenčni na dolgi rok,« doda tudi Jure Culiberg iz Bike parka Kranjska Gora.

Posluh je, finančne podpore ni

Pravi, da posluh za gorsko kolesarstvo pri nas sicer obstaja, ni pa podprt z investicijami. »Odločevalci gorskih kolesarjev in njihovih potreb preprosto ne razumejo. Problem sta že legalizacija prog in njihovo vzdrževanje. Gorsko kolesarstvo ni zgolj to, da se pripelješ v naravo in spustiš po progi. Naša občina je recimo prva, ki je legalizirala dve progi, ne razume pa, da jih je potrebno ves čas vzdrževati.«

Culiberg ni optimist, kar se tiče tega, da bi Slovenija kmalu obrnila ploščo - po njegovem bodo minila še desetletja, da bodo skupnosti izkoristile potencial, dale nekaj denarnega vložka, da bi še več dobile nazaj. »Julija in avgusta so v Kranjski Gori vse kapacitete razprodane, april, maj in junij ter september, ki so za gorske kolesarje najboljši meseci, pa čisto neizkoriščeni.«

Ni vse črno ...

Nekoliko drugačno zgodbo piše Dušan Štrucl z Jamnico. V okviru ekološke kmetije je na Koroškem že pred leti uredil privatni single-trail park in k projektu uspešno privabil okoliške prebivalce. »Vseh sedem kmetij, na katerih se razteza park, ima nekaj od tega. Mi nimamo strojev za urejanje prog, zato to za nas opravljajo drugi. Ko je naš hotel poln, pošljemo kolesarje drugam. Zavedali smo se, da se je potrebno pri takšnih projektih z ostalimi vpletenimi pogovoriti že takoj na začetku,« dodaja Štrucelj.

Kako torej naprej? Načrti Cerkljanov so usmerjeni predvsem v razširitev parka. Za to bo sicer potrebno soglasje lastnikov zemljišč, kar bi znal biti dokaj trd oreh, a upravljavci ostajajo optimistični. Prepričani so, da so najboljša reklama za park zadovoljni obiskovalci.