Po 50 ali 100 kilometrih se zaveš, česa si sposoben

Trail teki hitro postajajo pravi trend tudi v Sloveniji. Gozdne poti, strmi klanci ter z mahom in iglicami prekrite stezice ponujajo odklop od ponorelega sveta, med katerim se lahko posameznik naužije svežega zraka in za nekaj ur pozabi na »resničen« svet. Odlične pogoje za preplet športne izkušnje s kulinariko in naravnimi ter kulturnimi znamenitostmi so izkoristili Idrijčani z Juretom Gantarjem na čelu in lani prvič izpeljali HG trail.

Petdeset kilometrov prekrasne narave, hudih klancev in fantastičnih razgledov. S temi besedami organizatorji opisujejo HG trail, najdaljšo in najbolj zahtevno progo, ki pa ima še svoji milejši različici – Berkmandlca in Čipko. Ko namreč govorimo o omenjenem trailu, govorimo po eni strani o tekmi, ki bi se morala letos odviti 22. avgusta, vendar je vmes posegla epidemija koronavirusa, zato izpeljava za zdaj še visi v zraku, po drugi strani pa o zanimivem in privlačnem turističnem produktu, ki bi ga kazalo kar najbolje izkoristiti in v občino v vseh letnih časih privabiti športnih avantur željne posameznike oziroma skupine.



»Izpeljati takšno množično prireditev ni enostavna stvar. Še pred izvedbo sámo smo morali dobiti dovolj ljudi, zadaj je velik organizacijski stroj, traserji, vodstvo tekme. Na prvem sestanku se nas je dobilo okrog 20,« našteva prebliske, ki so vodili do izpeljave športnega dogodka, direktor traila Jure Gantar.

Lani se je traila po idrijskih hribih in dolinah udeležilo med 140 in 150 tekačev iz Slovenije in tujine, kar je veliko, glede na to, da sta na isti dan potekali še trail tekmi na Hrvaškem ter na Pohorju. »Letos smo datume uskladili, ne prekrivajo se, tako da če bo epidemiološka slika v državi dopuščala večje športne prireditve, bomo trail izpeljali 22. avgusta. Pričakujem vsaj še enkrat višjo udeležbo kot lani,« je optimističen Gantar, ki bo do sredine julija s sodelavci sprejel končno odločitev, ali tekma letos bo ali ne.

Skriti biser v Krajinskem parku Zgornja Idrijca

Odgovor na vprašanje, v čem je pravzaprav lepota trail teka, če se za hip osredotočimo na širšo sliko, je pri vseh sogovornikih zelo podoben. Jan Božič, član UTVV Race Teama in eden najboljših slovenskih trail tekačev, izpostavlja v prvi vrsti stik z naravo.

»Med tekom si sčistim glavo in hkrati naredim nekaj za svoje telo. Vzamem si čas zase, razmišljam, morda o problemih, ki se na koncu, ko pridem domov, ne zdijo več tako veliki. Trail tek je primeren za vse,« pojasnjuje Idrijčan, ki je trasiral HG trail in obe krajši različici. »Tekel sem že v 12 različnih državah, zato vem, da imamo tu v Idriji skriti biser, ki se ga vedno bolj zavedam. Dvesto metrov od bloka greš in si že v naravi, na Rakah in nato pri Strugu.«

Materialno povsem dostopen šport ponudi tekaču (ali odlično pripravljenemu pohodniku) po eni strani stik z naravo, po drugi pa se ob tem lahko naužije številnih lokalnih posebnosti, ki jih »sreča« na trasi.



Jan Božič o tem, kakšne so bile zakonitosti trasiranja idrijskega traila, pove: »Trail tek mora po eni strani vključevati naravne znamenitosti ter biti hkrati tekoč in 'neposiljen'. Ne sme imeti ovinkov in zank. Pozoren sem bil, da je na tej trasi čim manj asfalta, da se teče večinoma po listju in mahu. Seveda imamo trail tekači radi tudi klance, a je fino še, da je vmes kakšna panorama. Na najdaljši razdalji greš pri nas, na primer, čez Gore in Marutni vrh. Ko pogledaš v daljavo, se ti razprostre obzorje,« slikovito opisuje HG trail. Disciplina je sicer definirana kot tek po stezicah, ker jo namreč mnogi zmotno zamenjujejo z gorskim tekom, ki je tek v klanec.

Jure Gantar ob tem dodaja, da so že na začetku ciljali na trase, ki bi v mesto privabile posameznike različnih psihofizičnih sposobnosti. Vsak, ki bo opravil z najdaljšo, si zasluži vse čestitke, ker so tudi najbolje pripravljeni tekači poudarili, da je HG trail res zahteven. Lažja različica je primerna za čisto vse, zunaj uradne tekme ciljajo, recimo, tudi na ljubitelje pohodništva. »Naš trail od drugih slovenskih izstopa po tem, da poteka v bližini mesta, a skozi krajinski park Zgornja Idrijca. Tekač dobi vpogled v Unescovo dediščino, saj smo traso speljali tako, da zaobide vse mestne znamenitosti,« poudarja Gantar.

Za navdušence nad neokrnjeno naravo

Anja Golob, poleg Martine Pišlar njegova organizacijska desna roka, meni podobno: »Čudovita narava, na dosegu je vedno voda, odlične razgledne točke, ki jih na drugih trailih morda ni toliko. Veliko je vzpona in spusta, teren je tehnično zahteven, tu so korenine in kamni,« pravi odlična trail tekačica, ki je lani »opravila« s 168-kilometrsko preizkušnjo v Istri (100 milj Istre).

»Ne da se opisati občutka, ko premagaš samega sebe in prideš v cilj. Kaj ti to da. Osebno to zrcalim tudi na splošno v svoje življenje. Če si upam 30 ur premagovati toliko kilometrov, sem se tudi sicer sposobna soočiti z marsikatero drugo stvarjo. Ne morem sicer reči, da po takih trailih postaneš boljši človek, se pa nedvomno zaveš, česa vse si sposoben. Ko postane težko, si rečeš, daj, to vse skupaj ni nič,« opisuje svoje doživljanje članica organizacijske ekipe Hg traila.



Večkrat poudari pomen celega »paketa«, ki bi ga veljalo ponuditi kot privlačen turistični produkt morebitnim navdušencem nad neokrnjeno naravo. »Ne želimo dati poudarek čisto samo na teku, pač pa ljudem, ki pridejo v Idrijo, ponuditi nepozabno doživetje. Tečeš skozi mestno jedro mimo najbolj zanimivih točk, na koncu te na trgu pričaka veduta gradu in za nameček še žlikrofi. To je idrijska zgodba, ki je preostali traili na tak način ne morejo ponuditi.« Podpora občine je pri vpeljavi HG traila kot turističnega produkta ključnega pomena. Kot vse kaže, jo 'lokalci' imajo.

Z roko v roki z lokalnimi ponudniki

»Zavod za turizem je HG trail že letos umestil med glavne prireditve v Idriji in ga želel uvrstiti tudi na seznam pomembnejših prireditev, ki jih objavlja in promovira Slovenska turistična organizacija. V ta namen smo promovirali prireditev na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani in februarja na sejmu F.R.E.E. Munchen. Če bo izpeljana, ji bomo nudili vso promocijsko podporo,« obljublja direktorica Zavoda za turizem Idrija Valerija Verhovnik.

Dodaja, da se bodo na zavodu tudi sicer z novo promocijsko strategijo osredotočili na »outdoor« aktivnosti ter na načine, kako (bolje) izkoristiti naravno dediščino mesta in okolice. Pri tem nameravajo z roko v roki stopati z lokalnimi gostinskimi ponudniki, proizvajalci kakovostnih rokodelskih in prehranskih izdelkov ter ponudniki nastanitev.



Prav močno okrnjena ponudba nastanitev v Idriji in okolici namreč za zdaj preprečuje, da bi se, kot je povedal tudi Jure Gantar, HG trail razvil v še bolj množično prireditev. Pravi, da razmišlja o 100-kilometrski trasi, a bi v tem primeru morali udeležence nekje nastaniti, ker pa hotela oziroma množice apartmajev v rudarskem mestu ni, so za zdaj to le pobožne želje.

Medtem bodo poskušali z oglednimi turami pred avgustom in po njem pripeljati zainteresirane tekače in pohodnike, ki bodo dan preživeli v Idriji in dober glas o lepotah mesta in okolice ponesli naprej.

Na spletni strani HG traila je dostopna povezava do zemljevida, ki ga je mogoče naložiti na telefon in se v miru ter s svojim tempom podati na daljšo, srednjo ali krajšo različico idrijskega traila. Žlikrofi in kepica Gabronovega sladoleda že čakajo.