Medtem ko se dviguje zavedanje o tem, kako
letalski promet škodi okolju, znova postajajo bolj priljubljeni vlaki, čeprav čas in cena potovanj še nista njim v prid. Drobne znanilke sprememb so dodatne linije po Evropi, recimo nočni vlak med Dunajem in Brusljem, ki je pred leti že vozil na tej relaciji. Da zna biti železna cesta v marsičem hitrejša in ugodnejša od potovanja po zraku, je pred časom ugotavljal tudi portal
Lonely planet. Slovenske železnice zaznavajo povečanje števila potnikov, a znatneje med tujci.
Nočni vlak, ki potnike (sicer samo dvakrat na teden) pripelje v megleni Bruselj sredi dopoldneva, so avstrijske železnice (ÖBB) oživile po tem, ko se je iz Skandinavije začel vse bolj širiti občutek osramočenosti zaradi letenja. Število vseh potovanj z vlaki na Švedskem je zaradi tega s petih odstotkov naraslo na osem, med letoma 2018 in 2019 so za Interrail menda prodali kar polovico vozovnic več.
Avstrijske železnice so ob uvedbi nočnega vlaka z Dunaja do evropske prestolnice poudarile, da ta proizvede desetkrat manj ogljikovega dioksida kot letalo na tej povezavi. Prav tako so dokazali, da je lahko finančno ugodnejši, saj stane najcenejša vozovnica okoli 30 evrov. Nočni vlaki so primerni, kot so dodali, zlasti na relacijah med 600 in 1800 kilometri. ÖBB ima 27 spalnikov, v kratkem načrtuje še povezavo med Dunajem in Amsterdamom.
Japonska velja za državo z najrazvitejšo železniško mrežo in najhitrejšimi vlaki. FOTO: AFP
Biser: Bohinjska proga
V Sloveniji se zdi skoraj nesmiselno govoriti o pomenu potovanj z vlaki, še zlasti če imamo v mislih časovno učinkovitost. Kljub temu na Slovenskih železnicah opažajo, da se je število potnikov zadnja leta rahlo povečalo, še vedno pa ni na ravni iz leta 2015, ko so jih prepeljali 14,5 milijona. Lani jih je bilo skoraj 14 milijonov, znatnejše povečanje pričakujejo v prihodnosti. V prihodnjih desetih letih nameravajo število potnikov povečati na 22 milijonov na leto, ta cilj naj bi dosegli predvsem z novimi, sodobnimi vlaki Stadler, je navedla predstavnica za odnose z javnostjo pri Slovenskih železnicah
Tea Šavor.
Precej bolj kot med domačimi potniki se povečuje število prodanih vozovnic med turisti. Leta 2015 so vlaki iz tujine prepeljali dobrih 610.000 obiskovalcev, lani se je število ustavilo pri 920.000. Iz Slovenije v tujino se že več let zapored odpravi okoli 160.000 potnikov na leto.
Največ jih potuje z vlaki v veselem decembru in med poletno turistično sezono. Biser, ki prinaša potnike železnicam, je gotovo Bohinjska proga, turisti se z vlakom odpravijo tudi zgolj do Blejskega in Bohinjskega jezera, do Postojnske in Škocjanskih jam, vse več jih z vlaki obišče Ljubljano, Maribor in Ptuj. Za ilustracijo: med postajama Bled jezero in Nova Gorica, torej po Bohinjski progi, je junija lani potovalo dobrih 18.700 potnikov, avgusta pa že več kot 36.000. V tem času vozi po tej progi ob sobotah tudi muzejski vlak, ki je zanimiv za obiskovalce.
Poleti se prodaja podvoji
V mednarodnem prometu prodajo največ vozovnic za destinacije v soseščini, zlasti za Hrvaško (Reka/Opatija, Pulj, Split, Zagreb), sledi Avstrija (Beljak, Salzburg, Dunaj), nato Srbija, Madžarska, Italija in Nemčija. Junija lani so skupaj prodali skoraj 14.000 vozovnic, julija 19.000, podobno tudi avgusta. »Poleti za tuje destinacije prodajo skoraj dvakrat več vozovnic kot v nekaterih drugih mesecih,« je sklenila Tea Šavor.
Med dejavniki, ki pritegnejo (sicer še vedno premalo številne potnike), sta zlasti brezskrbnost, ki jo omogoča prevoz, in ugodna cena, v prihodnje bi radi izboljšali udobje in potovalne čase. Nehvaležno pa je ocenjevati, ali železniški promet postaja bolj priljubljen iz okoljskih razlogov, je dejala predstavnica Slovenskih železnic. Kljub temu med potniki opazijo takšne, ki »zeleno razmišljajo in se zavedajo okoljske realnosti ter nujnosti vsakodnevnega varstva okolja in njegovega ohranjanja za naše zanamce«.
Poletni vrvež na avtobusni postaji v Ljubljani je pripisati predvsem turistični priljubljenosti Slovenije. FOTO: Jure Eržen
Po Japonski, ZDA, Avstraliji in Južni Koreji
Z okoljskega vidika sicer slabša alternativa letalom kakor vlaki so avtobusi. V podjetju Nomago opažajo več zanimanja za mednarodne linije Nomago InterCity, s katerimi Slovenijo povezujejo s številnimi italijanskimi, avstrijskimi, nemškimi, madžarskimi, slovaškimi in hrvaškimi mesti ter mednarodnimi letališči. Na razdaljah, daljših od 500 kilometrov, še vedno prodajo več letalskih vozovnic, je povedal
Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti pri Nomagu.
Največ zanimanja za nakup vozovnic za železnico opažajo predvsem za potovanja po Japonski, ki slovi kot država z najsodobnejšimi železniškimi povezavami, ZDA, Avstraliji in Južni Koreji. Vozovnice za Interrail pritegnejo predvsem mlade in popotnike, ki si želijo ogledati več držav. Zaznavajo tudi vse več želja po sestavi individualnih potovanj, pri čemer upoštevajo posebnosti posameznih držav. Nekatere imajo namreč zelo dobro razvito železniško omrežje, medtem ko je v drugih prevoz z avtobusi veliko hitrejši in udobnejši, je sklenil Beltram.
Ko je vlak prej na cilju
Da so vlaki lahko tudi hitrejši od letal, je pred časom objavil portal za prodajo vozovnic Omio.
Nekaj primerov:
- London–Bruselj
- London–Pariz
- Pariz–Marseille
- Madrid–Sevilja
- Rim–Neapelj
- Firence–Pisa
- Stuttgart–Pariz
Komentarji