Prvo pravilo: odpovejte se letom, ki niso nujni

Naš namen ni pridobiti čim več podpisov podpore, ampak da se sploh začnemo javno pogovarjati o problematiki vpliva letalskega prometa na podnebne spremembe, ki je zapostavljena, pravi vodja kampanje Leto brez leta Jonas Sonnenschein iz nevladne okoljske organizacije Umanotera.

Letalstvo povzroča 2,5 odstotka svetovnih izpustov ogljikovega dioksida (CO2) oziroma štiri do pet odstotkov ekvivalenta izpustov CO2, če upoštevamo še izpuste drugih plinov, da izpusti nastajajo visoko v ozračju in oblikujejo oblake. V Evropi je delež izpustov iz letalskega prometa še večji, desetodstoten. Letalstvo je eden od sektorjev, v katerem toplogredne emisije naraščajo najhitreje, do leta 2050 bi lahko njihov delež glede na skupne emisije dosegel 22 odstotkov.



Osemdeset odstotkov prebivalstva še nikoli ni letelo, le petina uporablja letalski prevoz. Če pogledamo, koliko teh leti enkrat na leto, se skupina odgovornih za velik del emisij iz letalstva, še dodatno zmanjša. Kampanja je zato primerno orodje za nagovarjanje te skupine k zmanjšanju pogostosti letenja, meni Jonas Sonnenschein.

Poleg tega je namen kampanje vplivati na politike za zmanjšanje emisij letalskega prometa. Letenje je poceni, ker je letalski promet oproščen plačila davka na gorivo, mednarodni leti pa davka na dodano vrednost. EU večinoma brezplačno dodeljuje kupone za emisije CO2, prav tako se letalski industriji (prevoznikom, letališčem, za vzdrževanje določene frekvence leta v nekatere destinacije) namenjajo visoke subvencije, poudarja.
 

Že en čezoceanski let je dovolj (in preveč)

Izvirna pobuda Flight Free 2020 sega v leto 2018 na Švedsko. Začeli sta jo »mami« Maja Rosén in Lotta Hammar, ki sta že leta 2019 deset tisoč sodržavljanov prepričali, da se za eno leto odpovedo letenju. Podobne pobude so nato vzniknile na Danskem, v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Avstraliji, Kanadi, Peruju in ZDA. V kampanji posamezniki sprejmejo zaobljubo, da prihodnje leto ne bodo leteli, če se za to odloči še 100.000 somišljenikov. »Doseči želimo spremembo na kolektivni ravni,« poudari Sonnenschein. Ciljno občinstvo so mladi odrasli, ki so dovzetni za okoljsko problematiko, radi potujejo ter imajo visok ogljični odtis zaradi potovanj.

Zgolj z enim čezoceanskim poletom na leto prispevamo od dve do pet ton ogljičnih izpustov, meja »trajnostnega« osebnega ogljičnega odtisa pa znaša približno dve toni. Če torej enkrat na leto z letalom potujemo čez ocean, je vseeno, kako močno se trudimo zmanjšati svoj odtis na planet preostalih 364 dni. Tudi če se vsak dan vozimo v službo z avtomobilom sami, ustvarimo več kot dvakrat manj emisij CO2 na kilometer kot s kilometrom vožnje z letalom, prikazuje grafika (podatki se nanašajo na Avstrijo).


 

Kdor leti več, naj plača več

Nedavna raziskava Evropske investicijske banke je pokazala, da je 70 odstotkov Slovenk in Slovencev pripravljenih leteti manj za zmanjšanje posledic podnebnega segrevanja. Pri nas je doslej obljubo, da eno leto ne bo kupilo letalske vozovnice, podpisalo nekaj manj kot sto ljudi, v Evropi okoli 20.000. »Odpovejte se tistim letom, ki niso nujni,« je prvi nasvet Sonnenscheina. Lete na krajše razdalje lahko nadomestimo z drugimi prevoznimi sredstvi, predvsem javnimi, potovanja na daljše razdalje, če brez njih res ne morete, pa si organizirajte za daljše obdobje.

Sam se na letalo ni usedel že tri leta, včasih pa je bil v zraku zelo pogosto. Danes svojim študentom na univerzi v Lundu predava prek spletne videopovezave, na obiske družini v Nemčiji pa iz Ljubljane potuje z vlakom.



Na pripombo, da bi s podražitvijo letov za to vrsto prevoza prikrajšali predvsem manj premožne, odvrne, da je v njej je zrno resnice, vendar sam stvari vidi z druge strani. Bogati porabijo več denarja za letenje kot revni, prav tako zanj namenijo večji delež dohodka, vendar pravih posledic še vedno ne občutijo, saj je letenje močno subvencionirano, ne pa tudi obdavčeno. Zavzema se za progresivno obdavčitev cene letalskih vozovnic; tisti, ki letijo več, bi morali za vozovnice plačati več kot drugi, ki letijo le enkrat na leto ali pa še to ne.