Čezmejno območje Hrvaškega Zagorja in slovenskega Posavja ter Obsotelja in Kozjanskega ima skupen zgodovinski razvoj, ki se posebno kaže v ohranjeni kulturni dediščini, ugotavljajo partnerji v čezmejnem projektu RideBike. Kot pove že prevod imena, so se odločili, da bodo te znamenitosti poskušali predstaviti kolesarjem in konjenikom. Pred kratkim se je sklenil drugi del projekta, v katerem so uredili nekaj dodatnih kolesarskih in konjeniških poti ter uvedli standarde za gostinsko in nastanitveno ponudbo, namenjeno kolesarjem in konjenikom.



Na območju Obsotelja in Kozjanskega so obstoječim štirim kolesarskim potem in dvema konjeniškima dodali in digitalizirali še eno 21-kilometrsko kolesarsko na območju Rudnice in eno konjeniško z začetkom v Rogatcu ter uredili tri interpretacijske točke, je povedala Anita Čebular, vodja projekta RideBike II v Razvojni agenciji Sotla.

Na njihovem območju, ki zajema občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje, z dvema vodilnima turističnima destinacijama, to sta zdraviliška Podčetrtek in Rogaška Slatina, že imajo veliko gostov (ti ustvarijo po 560.000 prenočitev na leto), vendar jim je treba pripraviti ponudbo, da spoznajo tudi drugo tamkajšnjo naravno in kulturno dediščino. Vsi sodelujoči partnerji v projektu (po trije iz Hrvaške in iz Slovenije) dobijo po besedah Čebularjeve prav zaradi zdravilišč precej obiskovalcev, ki pa iščejo dodatne možnosti za raziskovanje in sprostitev.


 

Zamisli iz Hrvaške

Med projektom RideBike (prvi del je potekal v letih 2015 in 2016, drugi od leta 2018 do konca letošnjega februarja) so med drugim vzpostavili standarde za ponudbo, prijazno do kolesarjev in konjenikov. »Za kolesarje smo jih že imeli in smo jih prenesli na Hrvaško, za konjeništvo pa še ne,« je omenila sogovornica. Zlasti v hrvaški Istri je dobro razvit konjeniški turizem, tudi vodene ture, na katerih popeljejo goste do morja, denimo na kopanje. »Skupaj smo pripravili predloge turističnih paketov, ki vsebujejo ponudbo na obeh straneh meje,« je poudarila Anita Čebular, »ter vzpostavili infrastrukturo za obiskovalce, to so pravzaprav nekakšna počivališča, kjer dobijo nekaj dodatnih informacij o naravni in kulturni dediščini.« Na omenjenem čezmejnem območju so tako v drugem delu projekta skupaj uredili šest kolesarskih in pet konjeniških poti ter 20 postajališč oziroma interpretacijskih točk.

Tovrstna dodatna ponudba ni le v pomoč obiskovalcem za raziskovanje tega območja med državama, ampak tudi spodbuda za turistične delavce. »Zlasti konjeniki so zelo zanimiva ciljna skupina, za katero je v Sloveniji ponudba bolj slabo razvita,« je razmišljala Anita Čebular. Kolesarska infrastruktura je v Obsotelju in na Kozjanskem dobra, vendar bi jo radi razširili tudi za gorske kolesarje. »Kolesarstvo že lep čas doživlja razcvet, vsak nov tovrstni turistični proizvod, zlasti Kozjanski krog je zelo priljubljen, pripelje dodatne obiskovalce. Ti učinki so vsekakor vidni,« je ugotavljala sogovornica iz Razvojne agencije Sotla.
 

V Posavju še pohodne poti

V Posavju so v okviru prvega dela projekta digitalizirali šest kolesarskih in tri konjeniške poti, zdaj so jim dodali še tri kolesarsko-pohodniške. Mojca Pernovšek, direktorica Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, je posebej omenila Poti cerkva in gradov ter Grajske vinske zgodbe Posavja s skupaj 150 kilometri in šestimi gradovi, uredili so nekaj povezav in pripravili spletno stran bikeridewalk.si, na kateri so zbrane vse informacije o njih.



»Gostje so že pred pandemijo iskali doživetja, kolesarjenje, ideje za pohode ... V tem smo videli priložnost za oblikovanje dodatne ponudbe.« Zlasti tuji gostje so povpraševali tudi po možnostih za konjeništvo. »To ni za množice obiskovalcev, lahko pa zaradi takšne ponudbe ljudje podaljšajo bivanje na več dni,« je dejala Mojca Pernovšek.

Ko so začeli poti povezovati in postavili štiri postajališča za konjenike in kolesarje, so spodbudili tudi lokalne ponudnike, da so začeli vključevati kolesarsko in konjeniško ponudbo. Zdaj je ob enem ob postajališč nastala jahalna šola, otroci hodijo na tabore ... »Te dejavnosti bomo vsekakor nadaljevali, saj smisel tovrstnih projektov ni, da obležijo v predalu, ampak da jih nadgrajujemo,« je zagotovila Mojca Pernovšek. Takšen »zelo hvaležen produkt« so, kot je dodala, tematske poti za družine. V Sevnici so projektu dodali pohodništvo tudi zaradi tega, ker tam deluje močno planinsko društvo, prav tako gostje pogosto povprašujejo po krajših pohodniških poteh.



Podobno na Kozjanskem ugotavljajo, da so zlasti v času pandemije zelo oblegani lokalni vrhovi, kot so Rudnica, Boč in Donačka gora.
 

Izposoja koles v Šentjurju

Razvojna agencija Kozjansko je uredila tri interpretacijske točke in vzpostavila sistem za avtomatizirano izposojo koles na območju Šentjurja. Poleg tega je izdelala načrt upravljanja obiskovalcev skladno z načeli Slovenia Green, izvedla izobraževalne delavnice za turistične ponudnike in podporne institucije v turizmu ter organizirala sejemske nastope.