Poleg koronavirusa razsaja tudi kolesarski entuziazem

Od starih do mladih. Od posameznikov do družin in skupin. Od vrhunsko pripravljenih do tistih, ki brez kondicije lovijo sapo. Od spretnih do tistih, ki niso vajeni držati krmila. Od debelušnih do suhih prekel. Od tistih, ki so prvič na kolesu, do profesionalnih kolesarjev, ki jih je letos na slovenskih cestah zaradi zamaknjenega koledarja dirk ​World Tour videti pogosteje kot sicer. Na pregrešno dragih najnovejših modelih prestižnih znamk in na škripajočih starih kolesih, ki so desetletja pozabljena stala v kotu garaže.

Videti jih je sredi dneva, ob zori ali mraku. V ruralnem in urbanem okolju. Ženejo se na Vršič, Jezersko, v Kamniško Bistrico, na Roglo, Strmo reber ali po kolesarski stezi od Mojstrane do Kranjske Gore. V službo in domov. Po vsakodnevnih opravkih. Ali na že redne petkove protivladne proteste.



Ne da bi s tem hoteli kategorizirati uporabnike koles, a že na daleč je opaziti, da je obdobje koronavirusa še zlasti konec tedna in ob poletnih popoldnevih na ceste naplavilo barvito paleto kolesarjev. Zdi se, da v tem času vsi dopustujejo na kolesu. V Kranjsko Goro se vijejo kolone avtomobilov s kolesi na prtljažniku, v njenem središču pa je kolesarskega prometa toliko kot verjetno še nikoli prej.
 

Med epidemijo na trenažer, po njej spet v naravo

Naval na kolesa je bilo zaznati že spomladi. V dveh dneh, tik pred razglasitvijo epidemije, so denimo v specializirani kolesarski trgovini A2U v Šenčurju prodali celoletno zalogo trenažerjev. Ljudje so si, kot kaže, v strahu pred karanteno z nakupom, ki ni najcenejši, hoteli zagotoviti, da bodo še vedno kolesarili vsaj med štirimi stenami ali na terasi, so razmišljali v trgovini.

Potrdili so tudi, da je v razcvetu rekreativno kolesarjenje; prodajo več koles kot prejšnja leta, hkrati pa ugotavljajo, da se je močno povečalo zanimanje za električna kolesa, saj prodajo že petdeset odstotkov te kategorije. Sektor e-koles je vse bolj pomemben zlasti v dobi starajočega se prebivalstva.



Ali med pandemijo koronavirusa morda zamuja dobava iz tujine? »Predvsem pri komponentah iz Azije. Pozna se tudi pri dobavi koles, ker jim manjkajo sestavni deli, zato jih preprosto ne morejo sestaviti. Opaziti je še, da so tovarne nekaj časa mirovale in v kratkem času po odprtju niso mogli izdelati dovolj koles, da bi izpolnili povpraševanju na svetovnem trgu,« so pojasnili v kolesarskem centru Valy na Kokrici pri Kranju. Letos so ljudje po njihovem opažanju iz garaž privlekli stara, že pozabljena kolesa, zato imajo povečano povpraševanje po sestavnih delih in ogromno popravil koles, zaradi epidemije pa se seveda dogajajo zamude in vlada pomanjkanje rezervnih delov in druge kolesarske opreme. »Na servis se je treba naročiti, tudi čakalna doba je daljša v primerjavi s preteklimi leti.«


 

Pogosto prehitri in ne upoštevajo pravil

Z vse večjim številom kolesarjev, ki že tako sodijo med ranljivejše udeležence v prometu, pa narašča tudi njihova ogroženost na cesti. Letos je bilo do 20. julija po podatkih policije v prometnih nesrečah udeleženih 632 kolesarjev (v enakem obdobju lani 721), od tega jih je šest umrlo, kar je za dva več kot v tem času lani; 106 je bilo hudo telesno poškodovanih (lani 109), 415 pa jih jo je odneslo z lažjo telesno poškodbo (lani 504).



Od vseh kolesarjev, udeleženih v prometnih nesrečah, jih je 409 povzročilo nezgodo, lani je bilo takih 449. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče z udeležbo kolesarjev so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje.



Kot je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, so bili v prometnih nesrečah 125-krat udeleženi kolesarji, starejši od 64 let, 123-krat tisti iz starostne skupine od 44 do 54 let in 112-krat stari od 54 do 64 let. Starejši, ki po poškodbi tudi težje okrevajo, so premalo pozorni na prehitevajoča vozila, lahko slabše vidijo in slišijo ter imajo daljši reakcijski čas, zato policisti svetujejo, naj se usedejo na kolo le, kadar so prepričani o svojih sposobnostih in varni udeležbi v cestnem prometu.

Statistika ljubljanskega urgentnega kirurškega bloka pa prikazuje rast števila poškodovanih kolesarjev v letošnjem letu, saj so obravnavali 166 pacientov oziroma skoraj 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ je bilo površinskih poškodb glave, udarnin prsnega koša, rame, nadlakti, komolca, zlomov reber in ključnice, poškodb zapestja, kolena in kolka, izvinov in nategov vratne hrbtenice, zlomov ličnih in nosnih kosti.