Minuli teden, ko je mraz predvsem ponoči pritiskal pod ledišče, je bilo jezero na Rakitni zaledenelo, a daleč od tega, da bi se bilo po njem varno sprehoditi ali drsati. So bili pa sončni žarki, ki so se skozi oblake precej pogosto prebijali do zemeljske površine, pravi balzam med potepanjem po tej planoti, ki velja za naravno klimatsko zdravilišče.

Kot vsa turistična območja po Sloveniji in širše tudi Rakitniška planota diha v ritmu epidemije. Vrvež na terasi tamkajšnjega hotela, kamor so v preteklosti ta čas mnogi hodili lovit prve toplejše sončne žarke, ki nakazujejo prihod pomladi, je zamenjala spokojna tišina. Nekaj narave željnih posameznikov je srečati tudi zdaj, vendar je vzdušje zelo drugačno od siceršnjega običajnega utripa.



So se pa ljudje tja množično zgrinjali pred tedni, ko je prišla pošiljka snega, saj je bilo zaradi ukrepov gibanje omejeno le na občine in je bila to za mnoge ena redkih priložnosti, da se vsaj najmlajši naužijejo zimskih radosti. Sankali so se in dričali po okoliških pobočjih in daleč naokoli ni bilo terena, ki ne bi bil zaradi obilice obiskovalcev povsem zdrgnjen.
 

Številne možnosti za oddih in rekreacijo

Rakitna, ki se z roba Ljubljanskega barja dviga 800 metrov nad morjem, je že vrsto let priljubljena izletniška točka. Možnosti za oddih in rekreacijo, zlasti za sprehode in kolesarjenje, je veliko. Zaradi umetnega jezera, ki dodatno popestri območje, in urejene učne poti pa je v zadnjih letih privlačna tudi za družine.



V zadnjih letih so predvsem cesto od Preserja do Rakitne redno okupirali motoristi, ki so ovinke izkoristili za adrenalinsko vožnjo, to pa je povečalo tveganje za prometne nesreče. Zato so na cesti posebne talne označbe, ki motoriste v levih krivinah (v smeri vožnje) usmerjajo stran od sredinske črte in hkrati umirjajo hitrost vožnje ter tako zmanjšujejo možnost trka z drugimi udeleženci v prometu.

Čeprav je to tudi dom rjavega medveda, je treba imeti res srečo (no, da se le ne sprevrže v smolo), da bi ga srečali oziroma opazili. Ni pa to edina zver, ki se potika tod okoli. Na območju živijo še volkovi in risi, kdaj pa kdaj iz nižin do planote zaide tudi divji prašič. Da so se vse te živalske vrste tam ohranile, je izjemna prednost, saj dokazuje, da se življenjski prostor kljub načrtovanemu zatiranju in uničevanju habitatov zveri v zadnjih stoletjih na Rakitni in v okolici ni korenito spremenil.

Učna pot

V okolici jezera so številne sprehajalne poti, urejena je tudi učna pot, ki jo je mogoče časovno prilagoditi – od približno ene ure pa tja do pol dneva se lahko zamudite. Ker gre tudi čez mokrišča, je priporočljiva pohodna obutev.



Pot razkriva pestro krajino Rakitne in zgodovino poselitve kraja ter človekovih dejavnosti. Začne se ob jezeru, dolga pa je tri kilometre. Višinske razlike ni prav veliko, kakšnih sto metrov je pokazala meritev. Vodi mimo potoka in drugih mokrišč v strnjen gozd, kjer je, kot rečeno, dom velikih zveri in divjadi. Izobraževalne table in didaktična oprema nam pomagajo razumeti, kar vidimo okoli sebe, in so po vsebini prilagojene tako odraslim kot otrokom. Izvemo lahko, da so domačini od nekdaj živeli z lesom.

V spomin na prelomni dogodek konec leta 1893 so pred časom ob učni poti postavili 64-metrski leseni jambor. Zakaj je ta za kraj tako izrednega simboličnega pomena, pa naj ostane skrivnost, ki jo boste med sprehodom odkrili sami.
 

Ugodna mikroklima

Posebnost Rakitne je zaradi njene lege tudi ugodna mikroklima. V zraku se mešajo alpski in sredozemski tokovi, kar ustvarja odlične bioklimatske razmere. Tako so tam že med prvo svetovno vojno leta 1915 zdravili na pljučih bolne avstro-ogrske vojake, leta 1930, ko so začeli zdraviti prve otroke, pa je Rakitna tudi uradno postala zdraviliški kraj za obolenja dihal.



Mladinsko klimatsko zdravilišče je edino srednjegorsko klimatsko zdravilišče v Sloveniji, danes pa tam izvajajo programe zdravljenja pri motnjah hranjenja in čustvenih stiskah otrok, ponujajo pa tudi letovanje predšolskim skupinam in naravoslovne šolske tabore.

Turistično je postala Rakitna prepoznavna po letu 1962, ko so domačini povsem prostovoljno prav za namen turizma zavihali rokave in začeli ustvarjati umetno jezero. Dve leti pozneje so izkopali mehko zemljino in zgradili utrjene brežine ter betonski jašek za uravnavanje vodostaja. V preteklosti so jezero večkrat povsem izsušili, da so odstranili mulj in z dna pobrali za nemarneži, ki so vanj metali odpadke.

Kopanje, drsanje in ribolov

Poleti se je v jezeru mogoče osvežiti (vendar je treba spremljati kopalne razmere glede čistoče vode), pozimi pa se, če le mraz dovolj pritisne, na njem tudi drsati. Zaradi rastlinojedih vrst rib in utrjenih brežin je jezero skoraj brez rastlin, kar je za kopalce seveda dobrodošlo, a slabo za njegovo samočistilno sposobnost.



Na svoj račun tako pridejo tudi ribiči, saj so v jezeru med drugim krapi, kleni in rdečeperke. Naselili so še tujerodnega amurja in ameriško postrv, šarenko, ki pa se v jezeru ne razmnožujeta. A trnka ne smete metati kar tako poljubno, ampak morate za to kupiti ribolovno dovolilnico. Območje Rakitne je še dom potočnih rakov jelševca in koščaka, oba sta zaščitena.

V preteklosti so se Rakičani zelo množično odseljevali iz vasi, saj življenje tam zaradi pomanjkanja dela ni imelo prihodnosti. Danes je slika povsem drugačna. Predvsem pa nov, poseben utrip ustvarja prav razcvet dnevnega turizma.