Ekstremni turizem tudi na vrhu Everesta

Mount Everest, najvišja gora sveta, točka stičišča z nebom, o kateri se je zdelo, da je prihranjena samo za najbolje pripravljene in najizkušenejše alpiniste na planetu, niza nove rekorde. Skoraj 480 dovoljenj za vzpon, ki jih je nepalska vlada izdala za tujce, se odraža tudi v črni statistiki, po kateri je mogoče sklepati, da bo letos na tej gori umrlo največje število njenih osvajalcev in nosačev. Mrtvih ali pogrešanih je 17.

Na vrhu 8848 metrov visokega Everesta je doslej življenje izgubilo 322 ljudi, za najbolj črno leto je do zdaj veljalo 2014., ko je v plazu umrlo 16 nepalskih vodnikov. Letos so že potrdili 12 smrtnih primerov, poročajo tuje agencije, pet osvajalcev gore je pogrešanih. Kot pravi naš vrhunski alpinist in himalajec Viki Grošelj, ki se je pred dnevi vrnil iz Nepala, kamor je bil povabljen na praznovanje 70. obletnice vzponov na Everest, je to davek, ki je preprosto posledica večjega števila ljudi, ki se želi vzpeti na to goro.

Izjemna reševalna akcija malezijskega plezalca. FOTO: Reuters

Za letošnje leto je nepalska vlada izdala največ dovoljenj tujcem, kar 478, do zdaj je bilo največje število 408 leta 2021. Če k temu številu prištejemo še šerpe, bo vseh, ki bodo poskušali doseči vrh, po ocenah najmanj okoli 600. Med žrtvami oziroma pogrešanimi je deset tujcev in sedem Nepalcev, ki pomagajo tujim gornikom pri osvajanju gore. Včasih so tudi njihovi čudežni rešitelji, kakor se je zgodilo prejšnji mesec, ko si je požrtvovalni 30-letni šerpa Gelje oprtal malezijskega plezalca, ki bi sicer v ekstremnem mrazu gotov umrl, in ga iz tako imenovane cone smrti na več kot 8000 metrih prenesel do točke, kjer mu je lahko pomagal še drugi šerpa.

Dobre in slabe novice

Zgodba o junaškem Nepalcu in srečnem Malezijcu je obkrožila svet, a so jo v zadnjih dneh preglasila poročila o najbolj smrtonosni sezoni na Everestu. »Glavni razlog, da je bila sezona slaba, je bilo ekstremno hladno vreme, drugi je bila neprevidnost,« za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil šerpa Mingma Gjaldže, eden izmed organizatorjev v agenciji, ki je odprla pomladno sezono; ta ponavadi traja aprila in maja, druga sezona je jeseni, od septembra do novembra, a bistveno manj priljubljena. Zaradi nepotrpežljivih gostov so hiteli z začetkom sezone, čeprav bazni tabor 4 še ni bil docela pripravljen in preskrbljen z vso potrebno opremo, ob vse večjem številu ljudi, ki si želijo osvojiti goro, je kajpak več takih, ki niso dovolj dobro pripravljeni, je povedal Mingma Gjaldže. Prav tri šerpe iz njegove ekipe je zasul plaz serakov že aprila, številni nosači so zaradi nizkih temperatur, tudi do –40 stopinj Celzija, dobili ozebline.

Ostanki ostankov šotorov, gorske opreme in embalaže za hrano v baznem taboru pod Everestom. FOTO: Bidhan Shrestha/Reuters

Da je v baznih taborih gneča, je v pogovoru za Delo ocenil tudi Andrej Gradišnik, slovenski alpinist, ki je stopil na vrh 17. maja. Medtem ko je bil v baznem taboru pod vrhom Everesta, je bilo vsak dan slišati radostna poročila o osvojenem vrhu, a tudi slabe novice. Dve takšni je doživel tudi on; en alpinist je v tistem času izgubil življenje pri sestopu, drugi, izkušeni madžarski plezalec in osvajalec osemtisočakov Suhajda Szilard, pa je pogrešan.

Denar obrača svet

Slabe novice so sprožile pozive nepalski vladi, da poostri pogoje za izdajo dovoljenj in sprejme varnostne standarde. Toda finančni interes pri tem je močan; že dovoljenja za vzpon, ki stanejo dobrih 10.000 evrov na osebo, so pomembni prihodek za državni proračun te revne države, k čemur še niso vključeni stroški za izvedbo odprave. V povprečju tako posamezniki plačajo vsaj 30 tisočakov za poskus osvajanja Everesta, lahko pa tudi bistveno več.

Ob tem je vzniknila cela industrija, v kateri se agencije borijo za stranke in jim poskušajo na vse načine ugoditi. Številnim smrtim bi se lahko izognili, če bi sprejeli varnostne standarde, je za AFP dejal Lukas Furtenbach, lastnik avstrijske agencije, ki prav tako vodi na Everest. Z nepalskega ministrstva za turizem so po poročanju agencij za zdaj sporočili le, da razmišljajo o dodatnih predpisih.

Če bi karkoli začeli omejevati, bi bil zelo začuden, pa je ocenil vrhunski slovenski alpinist Viki Grošelj, navsezadnje so s tem povezani veliki zneski in interesi številnih Nepalcev, ki si na ta način zaslužijo denar za preživetje. Tudi Everest je žrtev ekstremnega turizma, pove Grošelj, ki pa nanj gleda predvsem kot alpinist. To je še vedno precej neraziskana gora, zato je razumljivo, da privlači alpiniste z vsega sveta.