Hiša Rudolfa Maistra v Kamniku je danes kot že po tradiciji na dan rojstva tega slovenskega generala in borca za severno mejo odprla vrata. Tokrat je vodja hiše Alenka Juvan posebej poudarila, da praznujejo 149. rojstni dan in so torej tik pred okroglo obletnico, ki jo bo leta 2024 spremljala še 90. obletnica Maistrove smrti, 120 let bo preteklo od izida njegove prve pesniške zbirke z naslovom Poezije in 100 let, odkar je postal častni meščan Kamnika.

Pričarajo čase, ki jih že zdavnaj ni več

Rudolfa Maistra, čeravno ima po Sloveniji nekaj spomenikov, se navadno spomnimo dvakrat na leto, ob državnem prazniku 23. novembra, v spomin na ta dan leta 1918, ko je s svojo vojsko Sloveniji priključil del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške, in na njegov rojstni dan, ta pa je bil 29. marca 1874. To še posebej radi poudarijo v Kamniku, kjer so pred desetimi leti njegovo rojstno hišo v nekdanjem predmestju Šutna spremenili v muzej, ki sodi pod okrilje Medobčinskega muzeja Kamnik.

Vedoželjen gimnazijec

Alenka Juvan, ki tam sprejema obiskovalce in jih popelje po hiši, med drugim pove, da se je Maister, čeravno je bil zelo pomemben za slovensko zgodovino, rodil v povsem navadni družini. »Če bi ga poskušali primerjati s Prešernom, za katerega radi poudarjamo, da je bil odličen učenec in vpisan v zlato knjigo, ugotovimo, da je bil Maister gimnazijec s povprečnim, dobrim uspehom,« je navedla zanimivost, ki jo potrjuje razstavljeno spričevalo. »Toda zanimalo ga je veliko stvari, bil je zelo radoveden in vedoželjen, v nižji gimnaziji je, denimo, izdajal časopis v rokopisu.« Že kot otrok je veliko bral, menda tudi lepo pel, je sogovornica nizala drobce iz njegove mladosti. Družina se je sicer kmalu, leta 1880, preselila v Mengeš, po očetovi smrti je mati s sinovoma odšla v Ljubljano. Ernest je postal železničarski uradnik, Rudolf pa se je po dveh letih višje gimnazije odločil za šolanje v kadetnici na Dunaju.

Spomenik Rudolfu Maistru v Ljubljani, kamor se je Maister z materjo Frančiško preselil leta 1890. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Rudolf Maister je sicer, kot pravi Alenka Juvan, še premalo raziskan. Malo je, denimo, znanega o njegovi diplomatski vlogi na pariški mirovni konferenci leta 1919, prav tako o tem, koliko se je politično udejstvoval. Pred njegovo rojstno hišo so že pred časom (predvsem da bi pritegnili tuje goste) pripravili manjšo razstavo na panojih z naslovom Karizmatična trojka, na kateri so ga postavili ob bok nekdanjemu britanskemu premieru Winstonu Churchillu in poljskemu generalu Józefu Klemensu Piłsudskemu, saj so vsi trije na začetku 20. stoletja vplivali na oblikovanje evropskih meja.

Maister na poti

Zaradi njegove vloge si zelo želijo, da bi tudi Maister ob 150. obletnici rojstva dobil svoje leto, kot so ga lani arhitekt Jože Plečnik ter letos pesnik Karel Destovnik Kajuh in pisatelj Ivan Tavčar. V Kamniku že zbirajo zamisli, kako bi zaznamovali spomin na borca za slovensko severno mejo, morda z branjem njegovih pesmi ali z maratonom oziroma tekom po krajih, s katerimi je bil Maister povezan, jih je nekaj nanizala Alenka Juvan.

Maistrova soba v Univerzitetni knjižnici v Mariboru FOTO: Tadej Regent

Virtualna Maistrova pot sicer že povezuje Ptuj, Trebnje, Kostanjevico na Krki, Kamnik, Mengeš, Kranj, Ljubljano, Przemyśl, Celje, Maribor, Libeliče, grad Snežnik, Zavrh in Unec (tam je leta 1934 umrl), ki vsak po svoje odstirajo košček življenja tega generala. Pot je mogoče tudi fizično osvojiti z geolovom Maister na poti. S prijavo na spletni strani Geocaching.com uporabniki sledijo seriji zakladov po omenjenih krajih in zbirajo žige. Kdor zbere vseh petnajst, si prisluži priložnostnega sledljivčka.

Dan odprtih vrat

Kot vsako leto na ta dan je tudi danes vstop v Maistrovo rojstno hišo prost. Ob 16. uri se lahko obiskovalci udeležijo vodstva po občasni razstavi Sledi prve svetovne vojne – France Koblar in Andrej Perko, ki so jo odprli pred dobrim mesecem. »Združili smo dva ustvarjalca. Koblar je bil znan literarni zgodovinar, Perko pa je fotograf in mož Koblarjeve vnukinje. Z mislijo na njenega deda sta prehodila dobršen del poti Franceta Koblarja med prvo svetovno vojno, ko je bil še mlad avstroogrski častnik,« je opisala Alenka Juvan, soavtorica razstave. V Kamniku sicer ves mesec pripravljajo različne dogodke, na katerih se spominjajo Maistrove dediščine, osrednja prireditev bo danes popoldne na Glavnem trgu.

Spomenik generalu Maistru v parku v Ljutomeru FOTO: Tadej Regent