Digitalni nomadi: pol turisti, pol delavci

Zaradi pandemije covida-19 je delo na daljavo postalo norma za milijone ljudi po vsem svetu. Pisarne so se zaprle, prav tako meje, letalske družbe so prizemljile svoje flote, tradicionalna ideja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem pa se je premaknila v nove smeri. Predvsem tisti del mlajše populacije, ki mu stanovitnost ni blizu, se vse pogosteje zateka k načinu preživetja, ki poleg opravljanja dela omogoča zadovoljevanje potrebe po raziskovanju sveta. Mnogi so v tem času spoznali, da lahko svoje delo na daljavo opravljajo od koderkoli, tudi z eksotičnih lokacij in pogosto z nižjimi življenjskimi stroški kot doma.



Številni digitalni nomadi, kakor se jih je prijelo poimenovanje, so ob začetku pandemije nehali delati, mnogi so obtičali v svojih državah, a hkrati se zdi, da jih je več kot kdaj prej. Po raziskavi podjetja MBO Partners se je njihovo število iz ZDA s 7,3 milijona v letu 2019 povečalo na 10,9 milijona v letu 2020. Digitalni nomadi najpogosteje opravljajo poklice, kot so virtualni asistent, skrbnik družbenih omrežij, pisec oglasov, bloger, prevajalec, oblikovalec, novinar in fotograf, med najbolje plačane pa sodijo sistemski inženir za podatke v oblaku, vzdrževalec računalniških omrežij, programer, direktor prodaje in marketinga, inženir varnosti informacijskih sistemov, podatkovni analitik ...


 

Dobra organizacija in disciplina

Dobra povezava z internetom, neokrnjena narava, okusna hrana, prijazno vreme, gostoljubni domačini, sproščeno vzdušje, vznemirljiva kultura, zmerne cene najema nastanitve in nizki življenjski stroški – to so glavni motivi, ki delavce na daljavo prepričajo, da domače okolje zamenjajo za eksotično ali drugo destinacijo in tako virtualna ozadja na zoomu spremenijo v resničnost. Takšen opis je največkrat le močno olepšan prikaz fotogeničnega in udobnega življenjskega sloga, za katerega je treba tudi plačati svojo ceno. Poleg nenehnega truda za posel, medtem ko potujejo, je ob jezikovnih ovirah in delu v različnih časovnih pasovih potrebna še nadčloveška disciplina. Delavci, ki za svoje delo potrebujejo le dostop do medmrežja, morajo biti mojstri svojega urnika in najti pravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.



Toda raziskava Univerze Stanford kljub temu kaže, da so digitalni nomadi 13 odstotkov bolj produktivni kot njihovi pisarniški kolegi. Skoraj četrtina jih je vedno pripravljena delati dodatne ure, poleg tega si vzamejo manj dni dopusta in manj bolniških dni.
 

Vizumi za digitalne nomade

Digitalno nomadstvo pa ni le rešitev za tiste, ki želijo združiti delo na daljavo z raziskovanjem sveta, ampak v času omejitev potovanj vsaj del rešitve za države, ki so močno odvisne od turistov. Del prihodkovne vrzeli, ki je nastala zaradi neprihoda običajnih turistov, poskušajo tako med drugim zapolniti z inovativno ponudbo in izdajo posebnih vizumov za digitalne nomade, katerih prednost je, da ostanejo dlje časa.

Tudi nekatere evropske države, med njimi Nemčija, Estonija, Gruzija, Češka, Portugalska in Norveška, so pred kratkim uvedle vizume, ki lokacijsko neodvisnim delavcem omogočajo bivanje do enega leta. Hrvaška od začetka letošnjega leta za to kategorijo tujcev, denimo, izdaja dovoljenja za začasno prebivanje (57. člen zakona o tujcih). Vizume za digitalne nomade dodeljujejo še v Kostariki, Gruziji, Združenih arabskih emiratih, na Kajmanskih otokih, na Bermudih, Barbadosu, Antigvi in Barbudi, v Mehiki, Avstraliji in na Tajskem.



Vsaka država, ki jih izdaja, ima svoje politike in predpise, zato je priporočljivo, da posameznik najprej preveri zahteve za digitalni nomadski vizum in postopek prijave. Praviloma bo potreboval veljavni potni list in potrdilo o stalnem dohodku (bančni izpiski ipd.), ponekod zahtevajo tudi plačilo prijavnine. Na tak način so države legalizirale status potujočih strokovnjakov in jim hkrati omogočile potovanja, saj ta vrsta delavcev ne more zaprositi za običajni delovni vizum, zaradi daljšega bivanja pa zanje ne pride v poštev niti običajni turistični vizum.

Eksotične destinacije so začele uvajati posebne programe, s katerimi si želijo privabiti digitalne nomade, kot so Nomad Digital Residence (Antigva, Bermuda), One Happy Workation (Aruba), številni paketi Workation, Office with a view of the Lagoon (Maldivi), Work From Anguilla (Angvila) in podobni. Opazno se je povečal tudi trg posrednikov, ki jim ponujajo podporne storitve, med njimi so Wifi Tribe', Remoteyear, Outsite, Selina, Remoters, Go Nomad, Flatio, NomadX in druge oblike posrednikov, ki ponujajo mentorske programe, možnosti sobivanja, skupne pisarniške prostore (coworking) ter tehnično in pravno pomoč.


 

Prva vas za delavce na daljavo

S februarjem se je na Portugalskem odprla prva evropska vas za digitalne nomade. Na Madeiri, v kraju Ponta do Sol, bodo stotim kandidatom ponudili brezplačne pisarne, brezplačen internet vsak dan od 8. do 22. ure in številne druge ugodnosti. Edini pogoj je bivanje za najmanj en mesec. Pilotni projekt Digital Nomads Madeira je skupna pobuda regionalne vlade Madeire, zagonskega podjetja Startup Madeira in svetovalca za delo na daljavo Gonçala Halla. Za projekt, ki bo na otoku Christiana Ronalda trajal do 30. junija, si pristojni želijo, da bi postal model za izvedbo drugih podobnih pobud na portugalskem podeželju.



Čeprav pandemija izrazito vpliva na življenjski slog delavcev-počitnikarjev, se pričakuje, da bo praksa dela na daljavo iz turističnih krajev za mnoge ostala privlačna tudi po koncu krize. Zanimivo bo opazovati, ali in kdaj se bodo v korist digitalnih nomadov spremenile regulative in infrastrukture držav. Bo Slovenija sledila trendu digitalne nomadske subkulture? Ali bo digitalno nomadstvo preživelo in obstalo, je težko napovedati. Pomembno pa je, da so ljudje spet začeli sanjati in se ozirati proti boljši prihodnosti.