Slovenija potrebuje ministra za starejše

Slovenija naj sledi Avstraliji, Kanadi, Malti, Novi Zelandiji, Škotski in Walesu, kjer imajo ministra oziroma ministrico za starejše, pravi skupina zaslužnih profesoric in profesorjev, ki so združeni v omrežju zaslužnih profesorjev emeritov. »Vse države potrebujejo ministra za starejše,« pravi dr. Jože Gričar, ki je pri nas lani prvi predstavil idejo in potrebo po ministru za starejše, sicer pa je organizator posvetov na temo aktivnega vključevanja ter promotor e-življenja za zrelo, starejšo generacijo.

Glede na naraščajoči delež starejših prebivalcev v večini držav ni presenečenje, da imajo ponekod tudi ministra za starejše, ki je odgovoren izključno za starejšo populacijo in ki zagotavlja, da se pri oblikovanju politik vedno upoštevajo tudi njene potrebe. Že zdaj so mnogi starejši še vedno zaposleni ali skrbijo za druge – za svoje otroke, vnuke in druge v svojih skupnostih – in sami ne potrebujejo pomoči. »Mlajša generacija se še vedno lahko uči od starejših na vseh področjih – tehničnem, obrtnem, kognitivnem od osnovne šole do univerze – in njihovo znanje je treba prenašati in ne razpršiti. Več kot je seniorjev, bolj raznolika je družba,« pravijo slovenski profesorji.



Toda šele takrat, ko bomo to prepoznali, bomo lahko pravilno ukrepali in oblikovali ustrezne vladne politike, menijo: »Za državljane vseh držav je pomembno, da se povežejo in zgradijo močnejšo, bolj vključujočo in odporno družbo. Odgovornost vlade je, da sodeluje z državljani, civilno družbo in zainteresiranimi stranmi, vključno s podjetji vseh velikosti, organiziranim delom, širšim javnim sektorjem in neprofitnimi sektorji.«
 

Za oblikovanje politik

»Imenovanje ministra, ki je odgovoren zgolj za seniorje, zagotavlja, da se politike v zvezi z zdravstvenim varstvom in finančno varnostjo obravnavajo skozi oči seniorjev,« so zapisali slovenski profesorji in nadaljevali: »Minister mora biti proaktiven pri zagotavljanju, da mu široka paleta glasov lahko svetuje z vseh področij in iz vseh regij države. Ministrica seniorjev naj bi pomagala vladi, da bolje razume in sprejema odločitve v zvezi s potrebami starejših.« Tako bi zagotovili razvoj programov in storitev, ki se odzivajo na potrebe starajočega se prebivalstva. Prav tako pa je naloga ministra za starejše, da podpira predloge drugih ministrov v vladi, ki vplivajo na seniorje.



Minister bi moral upokojencem in bodočim upokojencem zagotoviti večjo varnost in kakovostnejše življenje. »Biti mora 'enak glas za mizo' kot drugi ministri, ki govorijo v imenu senior­jev,« pravijo v slovenskem omrežju zaslužnih profesoric in profesorjev, ki je tudi član tovrstnega evropskega združenja. Minister za starejše bi še posebej aktivno sodeloval s kolegi s pod­ročja zdravja, dela, družine in socialnega razvoja, kjer se oblikujejo pobude za spodbujanje aktivnega in zdravega staranja.
 

Nacionalni svet seniorjev

Poleg tega predlagajo, da naj bi – podobno je v Kanadi – ustanovili nacionalni svet seniorjev, ki bi zagotavljal sodelovanje s starejšimi, zainteresiranimi stranmi in strokovnjaki za svetovanje o zadevah, povezanih z zdravjem, počutjem in kakovostjo življenja seniorjev. »Če želijo države izkoristiti potencial naraščajoče populacije seniorjev in ljudem ponuditi najboljšo mogočo prihodnost, morajo razmišljati drugače,« pravijo profesorji emeriti, prepričani, da je treba zagotoviti, da bodo vladne naložbe v storitve oskrbe na domu, oskrbe v skupnostih in paliativne oskrbe dobro usklajene in bodo dosegale predvidene učinke.



Pomembno področje, na katero posebej opomnijo, je trg dela, na katerem bi morali odpraviti ovire za primere, ko seniorji želijo delati. Izpostavljajo tudi medgeneracijsko sodelovanje: »Potrebno je več sodelovanja z vsemi partnerji, da bi premostili vrzeli med raziskovanjem, izobraževanjem in prakso s spodbujanjem interakcij med učenci, učitelji in člani skupnosti. Povezani projekti lahko vzpostavijo smiselne vloge seniorjev v njihovih skupnostih z zagotavljanjem več povezav z mladimi.«
 

Vključevanje ljudi s težavami

Podpirajo tudi oblikovanje programov, v katerih bi sodelovali tudi starejši z blagimi do zmernimi težavami in študentje, ki bi s tovrstnim izobraževanjem pridobivali znanje in razširili svoje zavedanje o staranju. »Znanje, sposobnosti in izkušnje socialno in ekonomsko angažiranih upokojencev niso le medgeneracijska vez v delovnem procesu,« pravijo člani omrežja zaslužnih profesorjev: »Prispevek predhod­no pridobljenih dobrin, vred­nosti in premoženja utira pot uspehu mlajših generacij.«

Kibernetska realnost temelji na tehnologiji zbiranja podatkov, kajti življenje teče glede na vzroke in posledice njihove uporabe. Pri tem so dragocene izkušnje starejših. »Mi, člani omrežja zaslužnih profesorjev, smo zainteresirani aktivno izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja srebrna ekonomija, in zmanjševati težave, ki jih prinaša dolgoživa družba. V čezmejni regiji želimo pomagati z interdisciplinarnim e-sodelovanjem.«