»Seveda zaposleni v DSO niso krivi«

»V nasprotju z zagovornikom načela enakosti v Srebrni niti trdimo, da so bile nekaterim stanovalcem DSO kratene človekove in pacientove pravice,« pravi Biserka Marolt Meden, predsednica združenja Srebrna nit, ko komentira decembrsko odločbo zagovornika načela enakosti, ki je ugotavljal diskriminacijo stanovalcev domov za starejše, obolelih za covidom-19. Zagovornik je ugotovil, da ministrstvo za zdravje in zaposleni v DSO stanovalcev domov v prvem valu epidemije niso diskriminirali.

Zagovornik načela enakosti na 34 straneh odločbe – nanjo se ni mogoče pritožiti – razlaga ugotovitve postopka, ki ga je začel maja 2020 zaradi novinarskega članka, ki je opozarjal, da »naj bi spomladi leta 2020 v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa in bolezni covid-19 prišlo v Sloveniji s strani pristojnih zdravstvenih institucij do ne­enake obravnave oziroma diskriminacije stanovalcev DSO«. Stanovalce, pri katerih je bil potrjen sum okužbe s koronavirusom, naj bi neupravičeno razvrščali (oz. klasificirali ali triažirali), ali so upravičeni do ustreznega bolnišničnega zdravljenja v primeru obolelosti za covidom-19. O tem pa naj ne bi seznanili ne stanovalcev ne njihovih svojcev.

Začetek epidemije je bil za stanovalce in zaposlene v domovih za starejše izjemno stresen. Foto Jure Eržen

Za ugotavljanje dejstev in okoliščin je zagovornik pridobil podatke različnih ustanov – obeh pristojnih ministrstev, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, bolnišnic in 16 domov starejših po vsej Sloveniji. Preverjal je navodila, načrte, protokole in strokovno korespondenco, ki bi lahko razjasnila prioritete in naloge zdravstvenega osebja v DSO in v zdravstvenih ustanovah ob oziroma po izbruhu epidemije covida-19 spomladi 2020.

Med postopkom ugotavljanja diskriminacije stanovalcev DSO, ki so zboleli za covidom-19, je zagovornik ugotovil, da ne more potrditi navedb, »da jim je bilo zaradi njihove starosti, zdravstvenega stanja in kraja prebivanja bolnišnično zdravljenje onemogočeno, čeprav bi ga potrebovali«. Ugotovil je, da ministrstvo za zdravje s priporočilom za pripravo ocen stabilnosti napredovale in neozdravljive kronične bolez­ni za stanovalce DSO v prvem valu epidemije ni povzročilo diskriminacije. Diskriminatorno niso ravnali niti zdravstveni de­lavci DSO, ki so delovali na podlagi priporočil ministrstva.

Sporni ukrepi in navodila

Biserka Meden Marolt je jasna: »Seveda v DSO, kjer so imeli hudo pomanjkanje opreme, premalo kadra in prostorsko stisko, niso nič krivi za diskriminacijo pri zdravstveni obravnavi stanovalcev DSO. Vso krivdo nosi ministrstvo za zdravje, kjer se niso zavedali, kako težke so razmere, in niso sprejemali pravilnih ukrepov in navodil.« To je potrdil celo zagovornik načela enakosti, saj je po anketi, ki je bila izvedena poleti 2020, ugotavljal, »da so bili v prvem valu zaposleni v DSO pomanjkljivo obveščeni o možnostih premeščanja oskrbovancev na zdravljenje v bolnišnice«.

»V Srebrni niti bomo vztrajali pri neodvisni preiskavi, « pravi Biserka Marolt Meden. Foto Igor Mali

Razlog za diskriminacijo pri zdravstveni obravnavi stanovalcev DSO je bilo navodilo, da so ponekod stanovalce DSO v hitrem presejanju oziroma triažiranju uvrstili na sezname za paliativno oskrbo ali na seznam za bolniš­nično zdravljenje v primeru obolelosti za covidom-19. »Vnaprejšnja triaža ob tretjinsko zasedenih bolnišnicah etično ni dopustna, saj se izvaja šele takrat, ko je v resnici potrebna,« poudarja Medenova in nadaljuje: »Seveda je priporočljivo, da so vnaprej znane smernice za tako triažo, vendar jih Komisija za medicinsko etiko RS ni pripravila, temveč je priporočila, da 'ukrepe za selekcijo' pripravijo kar vodstva zdravstvenih zavodov sama, kar ocenjujemo kot nedopustno.« Poleg tega je po njihovem nedopustno, da o triažiranju niso obvestili niti stanovalcev niti njihovih sorodnikov, kar pomeni grobo kršitev pacientovih pravic in etičnih smernic.

Sporno je tudi to, da po mnenju zagovornika triminutni pregled kartoteke stanovalca DSO zadošča za strokovno oceno posamez­nikovega zdravstvenega stanja, na podlagi katere bo v primeru okužbe napoten v bolnišnico ali pa bo ostal v DSO, kjer pogoji niso primerljivi z bolnišnično ravnjo oskrbe. Dvomljive pa so še druge podrobnosti, opozarja Biserka Meden Marolt: »Zakaj se je zagovornik z vprašalnikom obrnil na vodstva DSO in ne na domske zdravnike, čeprav so mu vsi DSO odgovorili, da z zdravstvenimi podatki (vključno z vložnimi triažnimi formularji) razpolagajo samo domski zdravniki? Zakaj se zagovornik kljub temu, da je fizično razpolagal z vložnim lis­tom (za triažo), ki ga navaja in vključuje tudi dopis ministrstva za zdravje, skozi vso odločbo ukvarja z vprašanjem njegovega obstoja?«

Huda stiska v DSO

Zagovornik bi, meni Medenova, moral upoštevati tudi lastna razkritja v odgovorih vodstev DSO, ki so opozarjali, da DSO zaradi kadrovske, prostorske stiske in stiske z opremo niso usposobljeni za obravnavo bolnikov s covidom-19. Prav tako ni poskušal ugotoviti, kolikšen delež stanovalcev so uvrstili med tiste, pri katerih napotitev v bolnišnico ni utemeljena. »Zakaj ni preveril govorice, da je bila ponekod polovica stanovalcev uvrščena med 'terminalne'?« sprašuje Biserka Meden Marolt.

Stiske stanovalcev domov za starejše so bile velike. Foto Uroš Hočevar

Ni prav, da se je zagovornik zadovoljil z nejasnimi zagotovili, da so domovi prejeli pomoč v zaščitni opremi, kisiku in kadrih. »Moral bi zahtevati podatke, kdaj je ta pomoč prispela in ali je bila zadostna,« opozarja sogovornica, ki še konkretno izpostavi: »Kako lahko zagovornik verjame, da so bili prav vsi ogroženi stanovalci pravočasno napoteni v bolnišnico, ko pa v nočnem času za 150 stanovalcev v večini domov skrbita samo en tehnik zdrav­stvene nege in ena bolničarka negovalka, napotitev v bolnišnico pa zahteva sodelovanje dežurnega zdravnika v oddaljenem zdrav­stvenem domu?«

Ni skrivnost, še dodaja Medenova, da pripada stanovalcu DSO v povprečju pet ur zdravnika na leto in da med epidemijo zdravniki niso hodili k stanovalcem v sobe in da tudi stanovalci niso obiskovali zdravnika v ambulanti, ampak so zdravniško pomoč prejemali posredno prek osebja zdravstvene nege.

Umrl vsak deseti stanovalec

Zagovornik bi moral tudi razis­kati, zakaj je v nekaterih DSO umrlo več covidnih bolnikov v domu kot pa v bolnišnici. »Moral bi upoštevati podatek, da je bila umrljivost stanovalcev DSO za covidom-19 sedemnajstkrat večja kot umrljivost enako starih prebivalcev Slovenije, ki živijo doma,« opozarja Biserka Meden Marolt. Poleg tega ne bi smel obravnavati samo podatkov iz prvega vala epidemije – ta je trajal od 12. marca do 31. maja 2020 –, ko je v DSO umrlo 111 ljudi, ampak bi lahko pri leto in pol dolgem pripravljanju odločbe svoje opazovanje podaljšal vsaj še do konca poletja 2021. »Do takrat je v DSO umrlo še dodatnih 2000 ljudi, skupno vsak deseti stanovalec,« pravi Biserka Meden Marolt.

Zaposlenim v domovih za starejše kljub prostorski stiski, pomanjkanju kadrov in opreme ni kaj očitati, kako so prvo leto epidemije skrbeli za stanovalce. Foto Uroš Hočevar

»V nasprotju z zagovornikom v Srebrni niti trdimo, da so bile nekaterim stanovalcem DSO kratene človekove in pacientove pravice in da so bila pri njihovi triaži kršena načela medicinske etike in etike drugih zdravstvenih delavcev (npr. medicinskih sester). Zato niso bili deležni enake zdrav­stvene obravnave in dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev; v bolnišnico niso prišli vsi, ki bi jo potrebovali, ali pa so prišli prepozno,« pravi sogovornica in dodaja, da ministrstvo za zdravje kljub pozivom ni odredilo sistemskega nadzora in da tudi zdravniška zbornica vse do danes ni izvedla nadzora, ki ji ga je naložilo ministrstvo.

V nekaterih državah so po preiskavah neodvisnih komisij priznali, da so v začetni fazi epidemije covida-19 naredili napake pri obravnavi starejših v DSO. Ponekod so to priznali tudi voditelji: švedski kralj je obžaloval, da so ljudje umirali daleč od svojcev, tedanja nemška kanclerka je uporabila celo besedo senicid.

»Preprečiti moramo, da bi se kaj takega še kdaj zgodilo. A za to moramo narediti resno analizo, kaj je bilo narobe, in to priznati. Ne pa, da se delamo, da je bilo vse v najlepšem redu,« pravi Biserka Meden Marolt in napoveduje: »V Srebrni niti bomo vztrajali pri neodvisni preiskavi.«