Ljudje imajo raje bolno srce kot duševno motnjo

Ljubljana – Danes ima že skoraj vsaka tretja družina nekoga, ki se sooča z duševnimi težavami in preveč jih ne poišče pomoči, je pred jutrišnjim svetovnim dnem duševnega zdravja opozorila psihologinja dr. Lilijana Šprah, vodja in izvajalka programa Omra z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU.

»Veliko ljudi se v sodobnem svetu ne počuti dobro in duševne motnje vse bolj onesposabljajo našo zmožnost za delo in ustvarjalno življenje. Le četrtina ljudi, ki so v preteklosti že bili v duševni stiski, je poiskala pomoč,« je izpostavila dr. Šprahova. Poudarila je, da sta stigma in samostigma oseb z duševnimi motnjami glavni oviri, ki vodita v pozno iskanje pomoči. 

Največ težav s stigmo imajo moški, starejši in ločeni

Raziskava v Sloveniji je pokazala, da imajo najbolj izraženo stigmo do duševnih težav in iskanja pomoči moški, starejši, ločeni in tisti, ki prihajajo iz severnovzhodnega dela države, kjer je tudi največ samomorov. S programom Omra, ki je zaživel pred letom dni, izvajanje pa financira ministrstvo za zdravje, želijo povečati pismenost prebivalcev na področju duševnega zdravja, jih seznaniti z oblikami in značilnostmi motenj razpoloženja, da bi jih bolje prepoznavali; že prepoznavanje teh motenj je namreč lahko del rešitve.



Mojca Kepec, ki ima bipolarno motnjo razpoloženja, pravi, da o svoji osebni zgodbi govori javno, ker jo moti, da je razumevanje te motnje v družbi še vedno zelo omejeno. Opaža, da bi imeli ljudje še vedno raje potrdilo od kardiologa, da imajo bolno srce, kot pa duševno motnjo. Če jemlje zdravila, je v remisiji, živi povsem običajno življenje in je kos vsem življenjskim nalogam. Enkrat na mesec še vedno redno hodi na srečanja v klub bipolarcev.

Ne umremo, zmanjša pa se kakovost življenja

Psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, izvajalka programa Omra z Inštituta Karakter, je povedala, da so se osredotočili na motnje razpoloženja, ker spadajo med najbolj problematične, najbolj pogoste in tudi najbolj prepoznane. Zelo rade se družijo z drugimi težavami in boleznimi, kot so rak, sladkorna bolezen, kardiovaskularna obolenja in podobno, pri čemer težave podpirajo druga drugo. 



»Panični napad še ni motnja, lahko se zgodi vsakemu od nas. Nenehen strah pred novih napadom, ki vas hromi pri vsakdanjem življenju, pa je že znak panične motnje. Pri anksioznih motnjah gre za pretirane strahove za realne vsebine. Zaradi panične motnje ne boste umrli, se pa občutno zmanjša kakovost življenja. In sčasoma se jim zelo rade pridružitai še depresija ter zloraba psihoaktivnih snovi, od alkohola do drog. Ljudem želimo z dodatnim znanjem zmanjšati stisko in jih usmeriti, da bodo znali potrkati na prava vrata. Znanje je tudi pomembno, da oseb s težavami ne bo več tako strah in sram poiskati ustrezno pomoč,« pojasnjuje Dernovškova.

Čakalna doba na pregled tri mesece

Dernovškova veliko pričakuje tudi od nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028, v okviru katerega bo z novim letom v zdravstvenih domovih začelo delovati 10 centrov za duševno zdravje, za otroke in odrasle, najprej v krajih, kjer ni bolnišnic; tako se bo po njenih besedah postopoma izničila čakalna doba denimo na prvi pregled, ki je pri psihiatru v povprečju tri mesece.

Delavnice in e-gradivo

Od druge polovice oktobra bodo organizirali tudi delavnice. Še zlasti se bodo osredotočili na severovzhodno Slovenijo, prva bo 18. oktobra v Velenju, lokacije so objavljene na spletni strani www.omra.si, kjer je tudi izobraževalno gradivo, e-učilnice, poljudna priročnika Depresija in bipolarna motnja razpoloženja ter Stres in anksioznost, pripravili so tudi kratek Vodič po motnjah razpoloženja.