Da se bo starejše v vladi bolje slišalo

Pred štirimi meseci, 15. oktobra lani, je bil ustanovljen Urad vlade RS za demografijo. Zdaj njegovo delovanje še vzpostavljajo, čakajo pa ga zahtevne naloge, saj bo moral med drugim oblikovati in medresorsko usklajevati celo vrsto politik za reševanje problemov, ki pestijo starejše in mlajše.

»Naslov urada je za zdaj Gregorčičeva ulica 20 v Ljubljani, sedež pa bo imel v Mariboru,« je povedal mag. Danilo Lončarič, ki je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja za največ šest mesecev, to je do 14. aprila. Po pojasnilih Ukoma ob ustanovitvi je bilo za delovanje urada do konca prejšnjega leta v proračunu zagotov­ljenih 450.000 evrov, letos pa 975.000 evrov.

Preobračanje slabih demografskih trendov

Ker so demografski kazalci za Slovenijo slabi, je bila ustanovitev demografskega urada, ki se bo sistematično ukvarjal z rešitvami in preobrnitvijo trendov in napovedi, nujna, pravi mag. Lončarič: »Demografska slika pri nas izpostavlja tri nevralgične točke, in sicer rodnost, dolgoživo družbo in migracije. Po starosti prebivalstva smo med najstarejšimi državami na svetu, stopnja je daleč pod tisto, ki bi zadoščala za naravno obnav­ljanje prebivalstva. Mnogi mladi svojo življenjsko priložnost še vedno iščejo v tujini. Trendi in napovedi za prihodnje 20 let še bolj vzbujajo skrbi kot današnje stanje.«

Pravi, da se bo urad ukvarjal predvsem s tremi področji: demografijo, ki je povezana z izzivi rojstev, dolgožive družbe in migracij, medgeneracijskim sodelovanjem in regionalnim razvojem ter projektnim delom in splošnimi zadevami. Kakšno vlogo bo dobil v prihodnje, pa je odvisno od zavedanja politike, kako pomembna so demografska vprašanja za razvoj Slovenije.

Mag. Danilo Lončarič, v. d. direktorja urada za demografijo FOTO: osebni arhiv

»Da bi preprečili negativne učinke demografskih sprememb v prihodnje, je potrebno, da k ukrepom pristopimo sistematično. Tako bomo ublažili napovedi, ki jih predvidevajo demografske projekcije in obrnemo trend v drugo, pozitivno smer. Demografski izzivi zahtevajo lokalne rešitve. Zavedati se moramo, da bo vsaka država sama morala pristopiti k tem izzivom, Evropa ne bo ponudila splošne rešitve za vse države članice. Vsekakor pa velja posnemati dobre prakse držav, ki prinašajo rešitve za ohranitev blaginje za vse v Sloveniji,« je povedal mag. Lončarič.

Kakovostno življenje za vse

Osrednji cilj urada je zagotoviti kakovostno življenje za vse v Sloveniji. »Temeljni izziv vidim v vzpostavitvi podpornega okolja za mlade in družine, da se bodo odločale za rojstvo otrok. Staran­je prebivalstva je vsekakor izziv za javne finance, prav v kontekstu dolgožive družbe ter ob zavedanju, da je pomemben dejavnik pri staranju družbe upad rojstev. Pri trenutnih demografskih trendih je treba rešitve iskati v sistematičnosti ukrepov, ki bodo naravnani trajnostno. Prispevek za dolgotrajno oskrbo je v tem kontekstu pomemben kamenček v mozaiku reševanja izzivov, povezanih z dolgoživo družbo,« je dejal mag Lončarič.

Dodal je, da je nujno potreben medgeneracijski dialog pri vseh politikah in v vseh oblikah, ne glede na to, ali govorimo o medgeneracijskem sodelovanju ali medgeneracijskem sobivanju.

Kaj pričakujejo od urada za demografijo, smo povprašali organizacije in združenja, ki se ukvarjajo s problematiko starejših. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) so nam odgovorili, da v tem trenutku še ne morejo komentirati nalog Urada RS za demografijo, ker šele vzpostavlja pogoje za svoje delovanje.

Papirnati brezzobi tiger?

Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti FOTO: Igor Mali/Delo

Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit, pravi, da je dovolj, da pogledaš, kaj je zapisano v odloku o ustanovitvi in nalogah Urada RS za demografijo in ti je vse jasno:: »Polovico nalog tega urada bi morale opravljati že obstoječe službe, institucije … in polovico jih že danes opravlja civilna družba. Tudi Srebrna nit, a brez podpore države. Torej, gre še za enega papirnatega brezzobega tigra, ki bo po nepotrebnem trošil proračunska sredstva, ki bi jih morali usmeriti recimo v konkretno izvajanje dolgotrajne oskrbe.«

Dodaja, da bi imeli drugačno mnenje, če bi se v teh štirih mesecih z urada kdaj oglasili: »Recimo, naj povedo, kako komentirajo priporočila OECD Sloveniji glede pokojninskega sistema, oziroma naj povedo, ali so sodelovali pri pripravi tega dokumenta.«

Brez enotne politike do starejših in mlajših

Tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) dajejo različne pobude in predloge, pri tem pa zaznavajo, da v okviru vlade in ministrstev ni enotne politike glede posameznih vprašanj in problemov, ki pestijo starejše, pa tudi mlajše, je povedala predsed­nica SUS Francka Ćetković.

»Zato smo že večkrat predlagali, da bi v Sloveniji po vzoru Sveta vlade RS za mlade oblikovali tudi Svet vlade RS za starejše. Žal do oblikovanja tega sveta doslej še ni prišlo. Naš sindikat je v sodelovanju z drugimi organizacijami starejših že pred časom tudi predlagal, da bi ustanovili svete za starejše v mestnih in drugih občinah. V nekaterih občinah so takšne svete, ki jih ponekod malce drugače imenujejo, že ustanovili, rezultati njihovega dela pa so spodbudni. Zelo aktiven je denimo Svet za starejše pri Mestni občini Maribor, ki ima že veliko za pokazati, čeprav ne deluje še niti leto dni.«

Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije FOTO: Andreja Žibret Ifko/Delo

Svet vlade RS za starejše bi lahko veliko prispeval k bolj učinkovitemu delovanju novega vladnega urada za demografijo, je prepričana Ćetkovićeva: »Ta urad, ki, kakor vemo, še ne deluje, čakajo zahtevne naloge, saj bo moral med drugim medresorsko usklajevati in oblikovati celo vrsto politik za reševanje problemov, ki pestijo starejše in mlajše. Pri iskanju rešitev in oblikovanju politik za posamezne probleme, pa bo urad za demografijo moral izhajati iz socialnega dialoga s socialnimi partnerji, saj je moto našega sindikata upokojencev in tudi drugih organizacij starejših Nič o nas, brez nas!« Zato pričakujejo, da bo urad pri svojem delu in oblikovanju ukrepov upošteval socialni dialog ter da bo vanj vključeval vse deležnike, pa tudi, da bo vzpostavil trajni sistem informiranja  in ozaveščanja javnosti o problematiki starejših in mladih.

Veliko odprtih vprašanj

»Ta trenutek je odprtih veliko vprašanj, pri katerih se lahko urad za demografijo izkaže z oblikovanjem ustreznih politik na mnogih področjih, denimo pri urejanju bivanjskih problemov starejših in mladih družin, kar je med seboj zelo povezano. Veliko lahko naredi pri zagotavljanju možnosti za čim daljše bivanje starejših na svojem domu in dostopne pomoči na domu za vse starejše pod enakimi pogoji, pri vpeljevanju dolgotrajne oskrbe v vsakodnevno življenjsko prakso, pri zagotavljanju dostopnosti zdrav­stvenih storitev za starejše in podobno,« našteva Ćetkovićeva.

V SUS upajo, da bodo v uradu za demografijo našli kompetentnega sogovornika pri reševanju problemov, ki pestijo starejše. »Pričakujemo, da se bo prek tega urada glas starejših v vladi slišal bolj kot doslej.«

Drugačne predstave in želje

Jožica Puhar, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije FOTO: arhiv Zdus

Jožica Puhar, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), je spomnila, da je bila po njihovih predlogih – iz časa razprav o ustanovitvi urada za starejše pri vladi, ki je bil pozneje preoblikovan v Urad RS za demografijo – ta inštitucija pojmovana kot osrednja točka zbiranja in posredovanja za starejše pomembnih informacij, spremljanja položaja in zagovorništva interesov starejših. Izvajal naj bi tudi strokovne naloge ter zbiral dejstva in podatke za razumevanje in upravljanje problemov starosti in staranja.

Za naloge urada so takrat med drugim predlagali spremljanje izvajanja veljavnih zakonskih ureditev, povezanih s potrebami in pričakovanj starejših, in sodelovanje pri nastajanju novih, opozarjanje nevladnih organizacij starejših na spremembe, ki jih prinašajo novi zakoni starejšim, pomoč pri oblikovanju in uveljavljanju pripomb na zakonodajo, ki je v postopku v vladi in parlamentu, zastopanje interesov starejših v vladi …, našteva Puharjeva.

»Ideja o uradu za starejše je nastala po določeni analogiji z Uradom za mladino in nalogami Mladinskega sveta Slovenije, zato vloge medgeneracijskega sodelovanja v teh zasnovah nismo posebej širili. Zdus pri tem ni želel poudarjati nalog, ki bolj spominjajo na neki raziskovalni inštitut in medresorsko koordinacijo različnih politik kot pa na pomoč in svetovanje veliki skupini slovenskih državljanov. Oblikovanje urada za demografijo se je od naših predstav in želja precej odmaknilo,« je še dejala Puharjeva.