Najbolje bi bilo nadgraditi dobre rešitve

Izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega so strokovnjaki in poznavalci resnejše rešitve pripravljali v času treh vlad, Cerarjeve od leta 2016, prek Šarčeve do Janševe, ki ga je skupaj z devetimi pravilniki nazadnje sprejela, marsikatera uzakonjena rešitev pa je povzročila množico kritik in veliko nezadovoljstva, bo Golobova vlada ustavila. Strokovnjaki s tega področja in predstavniki civilne družbe pa svarijo, da se ne bi začetek uveljavljanja zakona zavlekel predolgo. Ukrepati je treba hitro, pravijo, z nadgradnjo že narejenega, da bo ustrezno poskrbljeno za uporabnike in zagotovljeno financiranje.

Lani sprejeti zakon, ki pri nas nastaja že več kot 18 let, Slovenija pa je ena redkih razvitih držav, ki ga nima, bi moral začeti veljati januarja 2023, in to le v institucionalnem varstvu. Uporabnikom pomoči na domu bi bile storitve dolgotrajne oskrbe na voljo šele leta 2024. Najtrši oreh, financiranje, pa je preloženo v leto 2025, ko bi začel veljati zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi ga takratna vlada obravnavala do 30. junija 2024.

Razpetost med dvema ministrstvoma ni dobra

Nova ministra za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Danijel Bešič Loredan in Luka Mesec, sta sporočila, da se bo področje dolgotrajne oskrbe ponovno preselilo z ministrstva za zdravje na ministrstvo za delo, pozneje pa bo to eno od treh področij, s katerimi se bo ukvarjalo novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bo vodil Mesec. Pri tem nekateri poznavalci svarijo, da se bo lahko dogajalo podobno kot do zdaj, ko je bila dolgotrajna oskrba razpeta med ministrstvoma za zdravje in za delo.

Spomnimo, da je januarja 2017 Cerarjeva vlada prenesla pripravo tega zakona z ministrstva za delo na ministrstvo za zdravje. To je tako prevzelo pristojnost za pripravo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in koordinacijo izvedbe treh pilotnih projektov, sofinanciranih iz evropskih strukturnih skladov. Pri pripravi navedenih nalog pa naj bi sodelovalo tudi ministrstvo za delo. Predvsem ko je govor o tem, kdo je plačnik določene storitve, nejasnosti na tem področju omogočajo sprenevedanje in podajanje pristojnosti med ministrstvoma. Podobno se bo lahko dogajalo tudi med ministrstvom za delo in prihodnjim ministrstvom za solidarno prihodnost, saj so socialni transferji bodočih upravičencev do dolgotrajne oskrbe v pristojnosti ministrstva za delo.

Strinjajo se z odlogom izvajanja zakona

Minister Luka Mesec pričakuje, da bodo v enem letu vzpostavili ustrezno ureditev, s sodelovanjem tistih, ki se s tem ukvarjajo v praksi. Sekretar skupnosti socialnih zavodov (SSZS) Denis Sahernik je prepričan, da lahko na podlagi izhodišč in predlogov, ki so se izoblikovali skozi dosedanje razprave, razmeroma hitro pripravijo ustreznejši zakon o dolgotrajni oskrbi, najtežje pa bo vprašanje, kje najti vire za dolgoročno financiranje sistema. »To je ključni problem, ki ga v več kot dvajsetih letih ni rešila še nobena vlada.«

V SSZS se z odlogom izvajanja zakona strinjajo in menijo, da zakon, skupaj s pravilniki, ki vsebujejo celo vrsto spornih določb, na katere so pripravljavce vseskozi opozarjali, ni izvedljiv. Prepričani so, da bi poslabšal kakovost življenja in raven oskrbe, ki jo socialnovarstveni zavodi zagotavljajo uporabnikom.

Strinjajo se z oceno, da bi bilo treba popraviti najmanj tretjino zakona, v skupnosti socialnih zavodov so pripravili več kot 40 amandmajev, utemeljene pripombe pa so oblikovale tudi druge organizacije in posamezniki. Povsem na novo je treba napisati pravilnike: »Vsebujejo številne sporne določbe, ki so bile zavrnjene že ob sprejemanju zakona, ministrstvo za zdravje pa jih je kljub nasprotovanju strokovne javnosti poskušalo uveljaviti s podzakonskimi akti,« je še povedal Sahernik.

Čedalje več potreb na terenu

»Glede na to, da od nove vlade še nismo prejeli nobenih informacij, navodil ali priporočil, težko karkoli komentiramo, želimo pa si čim prejšnje ureditve tega področja,« pravi Carmen Rajer, predsednica sekcije za socialno oskrbo na domu pod okril­jem socialne zbornice. »Skupno mnenje članic naše sekcije je, da je treba v ospredje postaviti uporabnike in njihove potrebe, kar pomeni, da je treba upoštevati demografske projekcije in potrebe po dolgotrajni oskrbi v skupnosti, zaradi česar mora biti to področje čim prej sistemsko urejeno.«

Dodaja, da so potrebe po dolgotrajni oskrbi na terenu čedalje večje in vse bolj kompleksne ter zahtevajo hitro ukrepanje. »Če bo nova vlada spreminjala zakon, lahko samo upamo, da bo zamik čim krajši oziroma da bo prinesel smiselne in kakovostne rešitve v prid uporabnikom.«

Potrebna je razprava v ekonomsko-socialnem svetu

V sindikatu upokojencev (SUS) podpirajo prenovo zakona, napovedano v koalicijski pogodbi, v javno razpravo morajo tudi izvedbeni akti. Vlada in pristojno ministrstvo pa morata še pred ponovnim sprejetjem zakona urediti normative in standarde tako zdravstvene kot socialne oskrbe ter zagotoviti finančna sredstva za potrebe institucionalnega varstva in pomoči na domu, da ne bodo uporabniki storitev zaradi draginje primorani odpovedovati bivanje v domovih in pomoč na domu, poudarja predsednica sindikata Francka Ćetković.

Potrebe po dolgotrajni oskrbi na terenu so čedalje večje in vse bolj kompleksne ter zahtevajo hitro ukrepanje. FOTO: Jure Eržen/Delo

Opozarja, da trenutni zakon ni bil usklajevan v socialnem dialogu: »Je zapleten, neprijazen do uporabnikov in zaposlenih, odvzema pridobljene pravice uporabnikom, ne vsebuje finančnih virov. Vsi, ki bi ga morali izvajati, pa ugotavljajo, da njegovo izvrševanje ni mogoče. O prenovi zakona bi se morali dogovoriti z vsemi deležniki, razpravo morajo opraviti tudi v ekonomsko-socialnem svetu (ESS),« pravi Ćetkovićeva.

Popravljanje zakona je težka naloga

Da je odlog izvajanja sedanjega zakona o dolgotrajni oskrbi nujen, so prepričani tudi v društvu za dostojno starost Srebrna nit. »Glede na številne pripombe na zakon v času kratke javne razprave lani poleti in celo vrsto amandmajev v času parlamentarnega postopka in predvsem glede na pomanjkanje socialnega dialoga in soočanja različnih stališč se nam zdi popravljanje izjemno težka naloga. Vsi vemo, da je osnovni problem denar, to vprašanje je treba rešiti takoj. Novi zakon mora imeti jasno zapisane številke o potrebnih sredstvih in način njihovega takojšnjega zagotavljanja,« pravi predsednica društva Biserka Marolt Meden.

Meni, da je v enem letu, kot je cilj postavil minister Mesec, mogoče doseči ustrezno ureditev dolgotrajne oskrbe, če je pripravljenost vlade, da bo naredila, kar je obljubljala, dovolj velika. Vendar je hkrati to obdobje predolgo, saj ljudje zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potrebujejo: »Bojimo se tudi ponovnih strokovnih dilem, kdo je pri pisanju zakona pomembnejši, zdravstvo ali sociala, kar je v preteklih desetletjih oviralo prepotrebno urejanje tega področja. Zdaj polagamo upe v samostojno politično telo, ki se bo s tem ukvarjalo. Se pa mudi, za tem je usoda mnogo starejših, ki živijo v težkih razmerah, še posebno doma,« še pravi Marolt Medenova.

K sodelovanju niso bili povabljeni

Ministra sta napovedala ustanovitev delovne skupine, v kateri bodo sodelovali predstavniki ministrstev za zdravje, za delo in za finance ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Omenjeni predstavniki pa k sodelovanju niso bili povabljeni.

»V to delovno skupino, katere namen je poiskati način, kako zaustaviti izvajanje sedanjega zakona, nismo bili povabljeni. Imamo pa zagotovilo ministra, da bomo kot strokovnjaki s področja socialnega varstva in predstavniki izvajalcev socialnovarstvenih storitev, ki dejansko poznajo potrebe uporabnikov, vključeni v delovno skupino, ki bo pripravljala vsebino zakona in povezanih dokumentov. Prav zakon o dolgotrajni oskrbi je namreč dokaz, da razprave za zaprtimi vrati vodijo v rešitve, ki niso dobre, predvsem pa jih v praksi ni mogoče izvajati,« je povedal Denis Sahernik.

»Do danes še nismo prijeli uradnega povabila k sodelovanju v delovni skupini, si pa tega vsekakor želimo, saj smo bili vedno pripravljeni konstruktivno sodelovati. Nenazadnje izvajalci pomoči na domu delamo neposredno z ljudmi, ki potrebujejo dolgotrajno pomoč drugih in kot takšni prvi poleg patronažne službe, ostalih zdravstvenih služb in centrov za socialno delo, ki lahko napovedujemo razvoj in potrebe na področju dolgotrajne oskrbe v skupnosti,« pravi Carmen Rajer.

»V prenovo zakona je treba vključiti  ključne deležnike, zlasti strokovnjake, predstavnike organizacij starejših, civilnodružbenih  organizacij in izvajalcev  dolgotrajne oskrbe. Pričakujemo, da bodo o nadaljnjem delu razpravljali in se dogovorili v ESS, v okviru katerega je delovala posebna skupina, ki je usklajevala zakon. Žal je bilo delo prekinjeno, ker prejšnja vlada ni posredovala odgovorov na vprašanja o virih financiranja,« je povedala Francka Ćetković.

»Kljub obljubam, zapisanih v koalicijski pogodbi, da bodo upoštevali in spoštovali mnenje civilne družbe, in kljub naši pripravljenosti za sodelovanje, nismo bili povabljeni pred oblikovanjem ključnih odločitev, o katerih beremo v medijih. Ponovno se soočamo z neodzivnostjo na naša javna pisma s konkretnimi problemi in pričakovanji za takojšnje aktivnosti,« je dejala Biserka Marolt Meden.