Neomejen dostop | že od 9,99€
Poklicnih gasilcev je okoli 700 in delujejo v večjih mestih. Poklicni gasilci formalno niso člani Gasilske zveze Slovenije, podatke o njih spremlja Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. V gasilski zvezi je bilo po podatkih za zadnji kongres leta 2018 natanko 162.575 članov, zdaj pa število presega 165.000, saj članstvo ves čas postopno narašča. V to število so zajeti vsi, od gasilske mladine, prek članic in članov, do gasilskih veterank in veteranov.
Kot rečeno, podatkov o poklicnih gasilcih nimamo. Pri prostovoljnih gasilcih pa podatek o povprečni starosti ne bi dosti povedal, saj je članstvo v našem zbirnem računalniškem programu Vulkan, v katerem beležimo vse člane, zelo raznoliko. V njem namreč zbiramo podatke o slehernem članu, ki vstopi v katerokoli od 1300 gasilskih društev v državi. Tako so najmlajši stari le okoli šest let, najstarejši pa čez 90. Gasilcev, starih več kot 65 let, je 22.000, med njimi je 4000 gasilk.
Na srečo število članov ves čas nekoliko narašča in za zdaj se ni treba bati za prihodnost slovenskega gasilstva. Nekoliko nam jo je zagodla koronavirusna bolezen, saj so se aktivnosti v društvih drastično zmanjšale in le postopno spet vzpostavljamo prejšnje razmere. Glede na vsakodnevne potrebe je operativnih gasilcev dovolj, saj jih je v Sloveniji okoli 50.000. Tako smo kos tudi največjim intervencijam, kot je bil nedavni požar na Krasu.
Podatke o članih, ki so sodelovali pri gašenju požara na Krasu, še zbiramo, zato vam podatka o številu starejših od 65 let za zdaj ne moremo posredovati.
Po zakonu o gasilstvu je gasilec veteran član prostovoljnega gasilskega društva po dopolnjenem 65. letu starosti in lahko opravlja operativne naloge gasilstva, če je za to strokovno usposobljen, ima opravljen predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti in je zdravstveno sposoben. Večina gasilk in gasilcev, starejših od 65 let, je pripravljenih sodelovati glede na svoje sposobnosti na operativnem področju in na drugih področjih dela.
Operativne naloge gasilstva so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških ter industrijskih nesrečah, opravljanje nalog zaščite in reševanja oseb ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge so lahko tudi preventivne, in sicer izvajanje ukrepov varstva pred požarom, ki jih gasilskim enotam določajo predpisi s področja varstva pred požarom, usposabljanja in vaje za izvajanje operativnih nalog gasilstva.
Druge naloge gasilstva se lahko izvajajo kot pridobitna dejavnost in se ne uvrščajo med operativne naloge, zlasti izvajanje požarne straže, požarnega varovanja ter drugih ukrepov varstva pred požarom na podlagi pooblastil pristojnega organa, vzdrževanje gasilnikov, pregledovanje in preizkušanje hidrantnega omrežja, zagotavljanje pitne vode za prebivalce in živino ter posojanje zaščitne in reševalne opreme. Poleg naštetih nalog po društvih izvajamo še druge dejavnosti, kot je delo z mladino, članicami, veterani, pa tudi kulturne, športne …
V gasilsko organizacijo se lahko vključijo otroci s soglasjem staršev že pri šestih letih. Gasilska mladina ima do starosti 16 let ustrezne programe za usposabljanje in delovanje glede na starostne skupine. Po 16. letu se člani gasilskih organizacij pripravljajo za operativnega gasilca kot gasilski pripravniki. Po dopolnjenem 18. letu in z opravljenem izpitom za gasilca postanejo operativni gasilci. Nato se gasilsko usposabljanje nadaljuje po programu gasilske zveze. Programi gasilskega usposabljanja so dogovorjeni in sprejeti s soglasjem ministrstva za obrambo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji