Kako pripravimo rastlinjak za jesen?

Ali toplo gredo zdaj začnemo pripravljati na jesen in zimo?

Najprej naj omenim, da je smiselno, da začnemo v Sloveniji uporabljati pravilno poimenovanje. Gre za manjše rastlinjake, običajno prekrite s folijo. Topla greda je v kmetijstvu nekaj povsem drugega, kar se, žal, skoraj ne uporablja več. Tople grede so bile v bistvu ograjene plitve grede, ki smo jih greli s svežim gnojem in v njih vzgajali puljene sadike. Rastlinjaki pa so višji oziroma visoki toliko, da v njih hodimo in jih obdelujemo.

Da, seveda se tudi v rastlinjakih že pripravljamo na zimo. Če boste na vsak način vztrajali pri ohranjanju paradižnika do novega leta, bo pozimi v njem bolj malo zelenjave. Menim, da je poglavitna prednost rastlinjaka to, da imamo v njem svežo zelenjavo vso zimo. Zato svetujem dve sajenji paradižnika spomladi. Prvo, tisto, ki ga običajno vsi izvedejo aprila ali maja, in drugo še enkrat konec junija. Tako lahko zdaj zgodaj posajenim rastlinam odrežemo vrh in poberemo vse zrele plodove, da preostali hitreje dozorijo. Pod te rastline pa že posadimo prve sadike solat, a te bodo že za jesen, posejemo motovilec ali rukolo. Tudi špinačo že posejemo.

Kaj zdaj sejemo in kaj še sadimo v rastlinjak?

V rastlinjak zdaj sadimo še zgodnje sorte zelja, nadzemno kolerabico, solate, predvsem morda mehkolistno, če jo imamo radi. Tudi cvetačo in brokoli lahko posadimo, če še kje najdete sadike. Lahko pa si pustimo prostor in v rastlinjak pozneje, v trdi zimi, z vrta prestavimo zelje, endivijo, radič ... Sejemo še vedno korenček, peteršilj za zgodnjo pomlad, blitvo (ki jo lahko tudi sadimo, če najdemo sadike), vsekakor rukolo, motovilec, špinačo, lahko tudi že prezimni tolščak, celo črno redkev, zagotovo pa mesečno redkvico. Pustimo še nekaj prostora za česen in čebulo, ki ju bomo sadili za pridelek mlade čebule in česna veliko pozneje.

Novembra posejemo grah in bob. Vsekakor pa svetujem, da se najde v delu rastlinjaka prostor za rastline za zeleni podor – belo gorjušico, ajdo facelijo ... Torej je treba prostor dobro razporediti in razmisliti, kje bomo kaj sadili.

Kdaj v rastlinjak presadimo rastline z vrta?

Za to je še veliko časa. To naredimo šele, ko začne res zmrzovati, običajno konec novembra ali decembra.

Kako je z zračenjem in zalivanjem?

Rastlinjake zračimo vso zimo. Ko je res mrzlo, jih podnevi odpiramo vsaj za eno uro. Zdaj pa je pomembno, da ostanejo rastlinjaki odprti tudi ponoči, le deloma jih zapremo. Če je noč res mrzla, jih nujno zapremo tik pred sončnim zahodom in nato odpremo, preden sonce vzide oziroma pred odhodom v službo. Kadar sije sonce, se lahko v njih preveč segreje, kar škodi rastlinam. Prav tako se takoj začne delati kondenz – kapljice vode, te pa potem ustvarijo ugodne razmere za razvoj glivičnih in bakterijskih bolezni.

Tudi zalivati moramo vso zimo. Le da pozimi z vodo varčujemo. Povsem izsušiti pa se ne sme. Zalivamo po občutku; če je veliko sonca, več, če je ves čas oblačno, pa veliko manj. Žal ni recepta in se je treba ravnati po občutkih. Radič, ki trpi sušo, je zelo grenek, redkvica, čebula in česen pa zelo ostri. Tudi rukola, če je ne namakamo dovolj, rada greni, ima preoster in premočan okus. Skratka, pri našem vremenu je rastlinjak skoraj vso zimo živ, v njem rastline rastejo, zato potrebujejo tudi vodo. Vendar je treba paziti, če so zalite preveč, bodo zgnile, saj voda ne izhlapeva tako močno kakor poleti. Tudi kondenz, kapljice vode na listih, je treba preprečevati z zračenjem vsak dan ali z ventilatorji. Najbolje pa je uporabljati oboje.

Na kaj moramo biti še pozorni, da bomo imeli zelenjavo v rastlinjaku čim dlje?

Ne gre za to, da bodo plodovke uspevale čim dlje. Te pozimi v naši prehrani namreč ne pomenijo več veliko zdravega, razen zadovoljstva, da imamo svoj paradižnik še sredi zime. Zdaj je treba posaditi zimske zelenjadnice, ki spodbujajo naš imunski sistem, to so vse rastline z zelenimi listi in predvsem križnice, koleraba, redkev, redkvica, rukola ... Z rastlinami za zeleni podor pa poskrbimo za zdravo zemljo in dovolj organske snovi v tleh. Bela gorjušica ima še prav posebno vlogo, zemljo tudi razkužuje in popestri kolobar. Paziti je treba le, da jo sejemo tako, da za njo ne pride spomladi mesečna redkvica ali rukola.