Kako pravilno skrbeti za vrt v poletni vročini?

Kaj huda poletna vročina pomeni za zelenjavo in druge rastline na našem vrtu?

Kakor vsa živa bitja rastline ne marajo ekstremnih temperatur, tudi plodovke ne. Vsaka rastlina je prizadeta in v stresu, zato ob prvih padavinah bolj in prej zbolijo. Smiselno je, da jih krepimo z ustreznimi pripravki, kot so alge, aminokisline, rastlinski izvlečki, vendar nikakor s koprivami, lahko pa z gabezom ali preslico. Od domačih pripravkov je ustrezen še pripravek iz regrata ali ognjiča.

»Če rastline prizadene toča, bi jih takoj, ko je mogoče, če imajo še kaj listov, poškropila s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Če listov nimajo več, ji je dobro zaliti s posebnimi pripravki. Šele po treh do petih dneh se odločite, katere rastline boste reševali, katere pa ne. Mnogo vrtnin se hitro obraste in jih je smiselno reševati že zato, ker imajo razrasel koreninski sistem,« svetuje Miša Pušenjak. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kdaj in kako je najbolje zalivati vrt v poletni vročini?

Vedno je bolje zalivati zjutraj, čeprav se pojavljajo pri nas tudi drugačna mnenja. Seveda moramo biti zgodnji, pred sončnim vzhodom. Takrat so rastline in zemlja ohlajene in ni velike razlike med temperaturo zemlje in vode za namakanje. Če namakamo zvečer, morajo biti rastline že ohlajene, ne smejo biti ovenjene, predvsem pa mora biti voda temperirana, ne pa prevroča. Paziti je treba zlasti tam, kjer so cevi napeljane po površini in se voda v njih čez dan lahko preveč segreje. To velja seveda za namakanje prek listov, vendar večina vrtičkarjev namaka tako. A tudi za kapljično namakanje je bolje, da se namaka zjutraj.

Ali lahko z neprimernim zalivanjem škodujemo zelenjavi in drugim rastlinam?

Seveda. Že prej sem omenila temperaturo vode ob namakanju, zvečer jih lahko s premrzlo vodo celo  ožgemo, pazimo, da ni v ceveh predolgo stala in je prevroča, kar spet povzroči poškodbe. Nujno je tudi redno namakanje, saj stres, ko vode med posameznimi namakanji zmanjka, lahko povzroči dodatne fiziološke poškodbe. Na prvem mestu je pomanjkanje kalcija. Torej zalivajmo redno, dovolj obilno, ne pa premočno, saj se potem začne tudi gnitje.  

Katere rastline potrebujejo več in katere manj zalivanja?

Sama raje govorim o namakanju, ki pomeni, da je rastlina vedno in enakomerno preskrbljena z vodo. Pri zalivanju ljudje avtomatsko vidijo pred sabo zalivalke, ki v takih vremenskih razmerah, kot smo jih imeli zadnja dva tedna, seveda ne zadoščajo.

Težko bi rekla, katere več in katere manj, saj je odvisno tudi od tega, v kateri fenofazi so rastline. Ob presajanju in setvi potrebujejo veliko, plodovke v bistvu ves čas, ko so plodovi nastavljeni, stročnice v času cvetenja, čebula, česen, kljub mnenju, da ne namakate, v času debeljenja čebul in podobno. Receptov ni, obstajajo sicer formule za profesionalne zelenjadarje na večjih površinah, kjer izračunavajo porabo vode, pa tudi tam v bistvu raje merimo vodo v tleh in namakamo po potrebi. Vrtičkarji pa naj sami opazujejo in predvsem pazijo, da se med posameznimi namakanji zemlja ne osuši.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Katere so najpogostejše napake pri namakanju?

Najpogosteje se namakati začne prepozno, ko je zemlja že preveč izsušena. Takrat porabimo veliko vode, da jo sploh spet namočimo. Druga napaka je, da ne namočimo, če je za naslednji dan napovedan dež, saj bo deževalo. Ne gre za napačne vremenske napovedi, ki jih danes skoraj ni, so zelo natančne in dobre. Gre za to, da se vmes zemlja izsuši in rastlinam poleg žeje zmanjka tudi hranil, predvsem kalcija. Za sprejem hranil in porazdelitev hranil po rastlini tja, kjer jih potrebuje, je namreč prav tako potrebna voda. Stres pa je največji sovražnik rastlin.

Tretja napaka je neenakomerno namakanje, namakanje z zalivalkami, kjer je porabljene verjetno tudi petkrat toliko vode, kot je potrebno za rastline, saj je v območju korenin ne ostane veliko. Seveda je možno tudi pretirano namakanje, posebej pri tistih, ki ne morejo redno namakati in to počnejo »na zalogo«, torej je vode enkrat preveč, kar povzroči slab zračno vodni režim v območju korenin, posledično več težav s koreninskim sistemom, potem pa je vode premalo in je rastlina spet v stresu..

Kako ukrepati, če rastline prizadene toča?

Sama bi, takoj ko je mogoče, vse rastline poškropila s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Če še imajo kaj listov, seveda. Če pa listov ni nič, potem rastline zalijte s spodaj naštetimi pripravki. Trgovskih imen je sicer več, a naj naštejem samo nekatere: Algoplasmin, Amalgerol, BioPlantela Vrt … Zagotovo se najde še kakšen. Od doma narejenih bi bil morda ustrezna zamenjava samo pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata.

Šele po treh do petih dneh se odločite, katere rastline boste reševali, katere pa ne. Mnogo vrtnin se hitro obraste in jih je smiselno reševati že zato, ker imajo razrasel koreninski sistem. Plodovkam odstranite vse plodove, saj zdaj potrebujejo vso moč za obnovo. Nato, če se je zemlja že dovolj osušila, zrahljajte tla okoli rastlin, saj so zagotovo zbita. Zdaj pa lahko uporabimo pripravke za hitrejšo rast, to so predvsem aminokislinski pripravki, kot so Delfan, Protifert, Plantonic, BioPlantela Vita in podobni, dodajte še kakšen ekološki fungicid. Sama bi se odločila za izvlečke preslice, kar nekaj jih dobite tudi v trgovinah, na njivah je še premajhna za ustrezno delovanje. Lahko pa se odločite za biotične pripravke, ki vsebujejo bakterijo Bacillus amyloliquefaciens (pripravki RastiP, Sereneda, Amyllo-x) ali glivo Pythium oligandrum (pripravka Univerzalni fungicid in Polyversum)). Gre za povsem ekološke pripravke, ki bodo preprečili gnitje rastlin. Med domačimi pripravki je edino nadomestilo hrenov pripravek.

Povsem enako velja za okrasne rastline. Najprej celjenje ran z algami, potem pa spodbujanje rasti in varstvo. Nekoč smo uporabljali v te namene baker, tega danes ne delamo, saj so na razpolago naravi zelo prijazni pripravki, ki ne ustavljajo rasti rastlin. Baker uporabimo samo v primeru kapusnic, predvsem zelja, ker je po vsaki poškodbi veliko večja tudi možnost napada bakterij, ne samo žilavke, tudi drugih.

V tem času raje rešujemo čim več rastlin, kakor iščemo nove. Poškodovane rastline imajo kljub temu že močno razvit koreninski sistem, ki mu moramo samo pomagati, da bo čim prej dovolj prehranil novo rastje. Če sadimo nove rastline, bo njihov koreninski sistem šele iskal nove poti do hrane in vode. V nadaljevanju pa moramo biti še bolj pozorni na osnovne bolezni, ki so zaradi poškodb rastlin nevarnejše, pa tudi na škodljivce, ki bodo z veseljem napadli oslabljene rastline.