Kaj v upokojenskem sindikatu pogrešajo v novi koalicijski pogodbi?

Ob 30. obletnici sindikata ste s sedmega kongresa poslali pismo mandatarju Robertu Golobu in novi koaliciji. Kaj pričakujete od nove vlade?

Pričakujemo, da bo pri oblikovanju svojih politik upoštevala naše načelo »nič o starejših brez starejših« in da bo uresničena večkrat izražena zaveza v koalicijski pogodbi, da se bo vlada borila za uveljavitev ustavnega načela socialne države, ter da se bo borila proti revščini in socialni izključenosti. Ker je v Sloveniji načeloma uveljavljeno socialno partnerstvo, prek ZSSS in neposredno v Ekonomsko-socialnem svetu sodelujemo pri iskanju rešitev o vseh vprašanjih, povezanih z gmotnim in socialnim položajem upokojencev. Upamo, da bo vlada izpolnila zavezo o takojšnjem začetku socialnega dialoga v Ekonomsko-socialnem svetu.

Uspešen socialni dialog je pogoj za uspešnost slovenske družbe in socialne države. Pri nagovarjanju upokojenk in upokojencev za včlanitev v naš sindikat pri predstavljanju naših vrednot in ciljev vedno poudarimo, da smo edina organizacija upokojencev in upokojenk, ki lahko svoja stališča, predloge prenesemo tudi v razpravo na Ekonomsko-socialnem svetu.

Kaj v novi koalicijski pogodbi se vam zdi za upokojence dobro?

Podpiramo opredelitev, da naj bo najnižja zagotovljena pokojnina 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine, v letu 2023 pa najmanj 700 evrov. Glede na višanje inflacije in rast plač se bo znesek praga revščine prav gotovo spremenil, zato bo treba zagotovljeno pokojnino glede na ta znesek tudi hitro prilagajati.

»Podpiramo namero vlade, da bo namenila pozornost tudi dvigu drugih najnižjih pokojnin, vendar pogrešamo vsaj osnovne usmeritve. Pričakujemo ureditev vdovskih pokojnin,« pravi Francka Ćetković, predsednica SUS. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kaj pa v koalicijski pogodbi pogrešate?

Podpiramo namero vlade, da bo namenila pozornost tudi dvigu drugih najnižjih pokojnin. Vendar pogrešamo vsaj osnovne usmeritve. Pričakujemo ureditev vdovskih pokojnin, in sicer, da se zviša odmerni odstotek ter da se zviša odstotek najnižje osnove za odmero te pokojnine. Zagotoviti je treba takšne rešitve, da se po smrti zakonca oziroma partnerja vdovi oziroma vdovcu življenjski standard ne bo bistveno poslabšal (izbira med svojo ali delom pokojnine preminulega zakonca, prejemanje dela pokojnine preminulega ...). Teh rešitev se ne sme odlagati do napovedane reforme pokojninskega sistema. Veliko samskih žensk, vdov, živi pod pragom revščine, glede na vsakodnevne podražitve osnovnih življenjskih potrebščin in storitev jih je vsak dan več.

Katerih nalog na področju starejših se bo morala vlada lotiti prednostno?

Vlada je sicer napovedala hitro ukrepanje zaradi dražitev hrane in energentov. Za omilitev revščine upokojencev je treba takoj spremeniti zakona, ki urejata socialnovarstvene prejemke in v okviru tega pravico do varstvenega dodatka. Ta pravica je danes povezana s pravico do denarne socialne pomoči, ki znaša 402 evra, cenzus za varstveni dodatek pa je 591 evrov. Osebi s pokojnino, nižjo od 402 evra, se torej najprej odobri denarna socialna pomoč do 402 evra in nato varstveni dodatek do 591 evrov. Do tega pa so upravičeni le upokojenci, starejši od 65 let, oziroma upokojenke, starejše od 63 let. Dostop do pravice do varstvenega dodatka je treba poenostaviti, pravica mora pripadati vsem upokojenkam in upokojencem, ne glede na njihovo starost. Cenzus za varstveni dodatek bi po našem predlogu znašal 90 odstotkov zneska, ki predstavlja prag revščine.

Karikatura: Marko Kočevar

Vlada napoveduje hitre rešitve v zdravstvenem sistemu. Upamo, da bo v okviru tega sprejela ukrepe, tudi skupaj z odgovornimi za vodenje zdravstvenih zavodov in lokalnih skupnosti, da bomo starejši deležni kakovostnih in dostopnih storitev ter spoštljive obravnave. Starejši dostikrat pogrešajo razumljiva pojasnila ter prijaznejši odnos in jasnejšo razlago o svojem zdravstvenem stanju ter predlaganih postopkih zdravljenja. Velikokrat so prikrajšani pri zdravstvenih storitvah. Žal se prevečkrat med vrsticami pove, da smo stari in je pač treba potrpeti. Starejši tudi opozarjajo, da je digitalizacija prinesla številne dobre rešitve tudi v zdravstvu, vendar je še vedno najpomembnejši osebni stik. Elektronska pošta ne rešuje lažje dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Z evropskimi sredstvi je treba ne samo graditi domove za starejše, ampak jih nameniti tudi za obnovo, prilagoditev stanovanj in zgradb, da bodo lahko prebivalci dlje živeli doma, menijo v sindikatu upokojencev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kaj predlagate vladi v zvezi z zakonom o dolgotrajni oskrbi?

Upamo, da vlada oziroma pristojno ministrstvo ne bo odlašalo s prenovo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je neuresničljiv. Menimo, da bi bilo pametno nadaljevati delo v Ekonomsko-socialnem svetu, ki je bilo po odločitvi vlade prekinjeno. Takoj je treba sprejeti ukrepe, da v domovih starejših ne bo podražitev, višje stroške mora pokrivati proračun. Ker želi večina starejših ostati v domačem okolju, se je nujno z lokalnimi skupnostmi takoj dogovoriti o ukrepih za cenovno in po kakovosti in obsegu dostopno pomoč na domu za vse, ki jo potrebujejo. Z evropskimi sredstvi pa je treba ne samo graditi domove za starejše, ampak jih nameniti tudi za obnovo, prilagoditev stanovanj in zgradb, da bodo lahko prebivalci dlje živeli doma. Za kakovostno oskrbo v domovih za starejše in za izvajanje pomoči na domu je nujno takoj spremeniti plačni sistem, da plače zaposlenih ne bodo sramotno nizke.