Kje vse se uporablja delovna terapija in kdo so njeni uporabniki?

Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki posamezniku omogoča vključevanje v zanj pomembne dejavnosti vsakdanjega življenja. Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki svoj poklic opravlja s srcem tako v zdravstvenem sistemu kot v sistemu socialnega varstva ter prepogosto ostaja zastrt in pozabljen, premalo viden, vse premalokrat pohvaljen in izpostavljen, a sočasno vedno na voljo, da uporabniku, stanovalcu ali pacientu pomaga osmisliti življenje v najrazličnejših situacijah, bolezenskih stanjih, po poškodbah, nesrečah, prizadetostih.

»V Sloveniji imamo tri delovne terapevte na 10.000 prebivalcev, v Avstriji jih imajo pet, na Finskem šest, v Nemčiji osem, na Švedskem 12 in na Danskem celo 20,« pravi dr. Katarina Galof. FOTO: osebni arhiv

Delovni terapevt pri svojem delu skupaj z varovanci išče smisel njihovega življenja, skupaj z njimi na novo strukturira dan, ga napolni z dejavnostmi, ki odražajo bistvo življenja. Dejavnosti odbere na podlagi uporabnikovih vrednot, interesov, idealov, vlog in želja, s čimer mu pomaga na novo osmisliti življenje. Prilagaja izvedbo dejavnosti in okolje, v katerem se te izvajajo.

Delovnoterapevtska obravnava se izvaja v vseh življenjskih obdobjih, na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, to je v zdravstvenih domovih, kjer so razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo, v splošnih bolnišnicah, na klinikah in v rehabilitacijskih centrih. Poleg tega delovni terapevti izvajajo zaposlitveno rehabilitacijo, skupnostno psihiatrično obravnavo v centrih za duševno zdravje odraslih ter centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov, v centrih za obravnavo duševnih težav in motenj na področju duševnega zdravja ter motenj v duševnem razvoju. Prav tako delajo v zdraviliščih, socialnovarstvenih zavodih, kot so domovi za starejše, varstveno-delovni centri, centri po poškodbi glave ter centri za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje. Delujejo tudi v ambulantni obravnavi, osnovnih šolah s prilagojenim programom, v nevladnih organizacijah, društvih, pri pomoči na domu in v zasebništvu.

Kakšna znanja imajo delovni terapevti?

Delovni terapevti se za poklic diplomiranega delovnega terapevta izobražujejo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, triletni visokošolski strokovni študijski program zaključijo z diplomo. Za samostojno opravljanje poklica je treba opraviti še šestmesečno pripravništvo in strokovni izpit pri ministrstvu za zdravje. Podiplomsko izobraževanje poteka pod okriljem Zbornice delovnih terapevtov Slovenije, prav tako se diplomanti lahko izobražujejo v tujini oziroma na področjih, kjer potrebujejo dodatna znanja, s katerimi nadgradijo in dopolnijo delovnoterapevtsko obravnavo, kar zadeva ocenjevanja, koncepte, metode in tehnike dela.

Koliko je starejših uporabnikov in kakšne storitve potrebujejo?

Uporabniki delovnoterapevtskih storitev so v domovih starejših, na klinikah in v rehabilitacijskih centrih. Nekateri imajo možnost delovnoterapevtskih storitev tudi v okviru pomoči na domu, brezplačne ali plačljive, in zasebništva. Želimo si, da bi v sklopu dolgotrajne oskrbe tovrstne storitve uporabljalo čim več starejših ljudi.

Najpogosteje so to storitve, povezane s ponovnim pridobivanjem ali ohranjanjem samostojnosti pri vsakodnevnih aktivnostih, pri osebah po možganski kapi, zlomu kolka, poškodbi hrbtenjače, amputacijah, poškodbi glave in podobno. Pomembna je tudi preventiva, pri čemer gre za ocenjevanje in svetovanje o primerni urejenosti bivalnega ali delovnega okolja.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Kolikšne so potrebe po delovni terapiji?

S starajočo se družbo bodo potrebe po delovni terapiji iz dneva v dan večje. Kar 95 odstotkov starejših živi v domačem okolju in se tam tudi želijo starati, kar pomeni, da se bodo te storitve povečale v okviru pomoči na domu, prav tako pri preventivnih in izobraževalnih programih, pri čemer bo treba poskrbeti še za ljudi, ki so za starejše pomembni drugi, in jih opolnomočiti, da bodo zanje lahko skrbeli.

Koliko delovnih terapevtov primanjkuje pri nas?

V sedanji zdravstveni ureditvi delovni terapevti nimamo zavedenih čakalnih vrst, ker smo del interdisciplinarnih timov oziroma so napotovalci na delovnoterapevtske obravnave zdravniki. Čakalne vrste se evidentirajo samo v razvojnih ambulantah in te so absolutno predolge. V Sloveniji imamo tri delovne terapevte na 10.000 prebivalcev, v Avstriji jih imajo pet, na Finskem šest, v Nemčiji osem, na Švedskem 12 in na Danskem celo 20.

Kako izboljšati dostopnost do delovne terapije?

Dostopnost do storitev delovne terapije se bo lahko izboljšala z uvedbo novih kadrovskih standardov in normativov, za kar si več let prizadevamo v okviru delovne skupine na ministrstvu za zdravje. Izboljšanje dostopnosti bi bilo mogoče tudi z vključitvijo delovnoterapevtskih storitev v zavarovalniške pakete, kar bi pripomoglo tudi k večjemu številu delovnih terapevtov zasebnikov oziroma razvoj zasebništva na področju delovne terapije.