Čas je za razmislek o razvoju znakovnega jezika

Dvajset let je že, odkar je bil 14. novembra 2002 v uradnem listu objavljen zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, danes pa slovenska gluha skup­nost že osmo leto zapored praz­nuje dan slovenskega znakovnega jezika (SZJ). V tem času je bilo veliko narejenega, vendar še ved­no ni ustrezne državne sistematične skrbi za to področje, opozarjajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS).

V znakovnem jeziku se sporazumeva približno 70 milijonov gluhih po vsem svetu, a ta ni enoten, kot mnogi zmotno mislijo, temveč obstajajo nacionalni znakovni jeziki. Kot uradne jezike gluhe manjšine jih je priznalo že 24 članic EU. Slovenija je peta država v EU in dvanajsta država na svetu, ki je na predlog vlade in s soglasno podporo državnega zbora 4. junija 2021 v slovensko ustavo vpisala slovenski znakovni jezik, in prva država na svetu, ki je to storila tudi za jezik gluhoslepih. Mladen Verčič, predsednik ZDGNS, ki je gluha oseba, je na posvetu v državnem svetu ob 20. obletnici omenjenega zakona poudaril, da so bile povod ZDGNS za predlog spremembe slovenske ustave neurejene pravice na področjih izobraževanja, nepriznavanja znakovnega jezika in dostopnosti do informacij in komunikacij.

V ustavi, a še vedno mrtva črka na papirju

Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS, otrok gluhih staršev in tolmač, pravi, da je prišel čas, ko se ne moremo več spraševati ali strokovnjakom utemeljevati, da je znakovni jezik tudi jezik, temveč da se začenjamo spraševati, kako ga razvijati, raziskovati, poučevati ter s tem krepiti kulturno in jezikovno dediščino gluhih v Sloveniji. Hkrati poudarja, da žal 62. a člen v ustavi ostaja mrtva črka na papirju. Sistemski razvoj slovenskega znakovnega jezika ni urejen.

»V našem znakovnem jeziku je še vedno samo približno 22.000 kretenj, kar je pravzaprav besedni zaklad osnovnošolskega otroka. Prav tako ni študijskega programa učitelj SZJ in oddelka za slovenski znakovni jezik na univerzitetnem študijskem programu. Gluhi otroci v osnovni šoli še vedno nimajo predmeta slovenski znakovni jezik in se tako svojega jezika ne učijo samostojno, strokovno in sistemsko.«

Leta 1979 so na ZDGNS kljub prepovedi stroke o uporabi znakovnega jezika oblikovali prvo skupino za razvoj tega jezika in takrat se je začel rojevati slovar slovenskega znakovnega jezika, ki se do danes dopolnjuje in nadgrajuje. Ustanovljeno je bilo Združenje tolmačev za SZJ, pridobili so tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo Tolmač SZJ. Leta 2014 so ustanovili Center za razvoj SZJ, ki se leta 2017 preimenoval v Inštitut za SZJ. So eni prvih na svetu, ki so nacionalni jezikovni slovar, to je Slovar slovenskega knjižnega jezika eSSKJ delno opremili tudi v znakovnem jeziku. Leta 2019 je ZDGNS izdal video slovnico ter vpisal slovenski znakovni jezik v register nesnovne kulturne dediščine. Leta 2021 je ZDGNS ustanovila Hišo SZJ, v kateri bo med drugim tudi Muzej SZJ, saj so kljub še nekaterim pomanjkljivostim ponosni na prehojeno pot. Juhart je pozval ministrstvo za kulturo, naj zagotovi sistemsko financiranje razvoja znakovnega jezika in ustrezno kadrovsko podporo za področje znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.

Tanja Dular z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti meni, da so z vpisom slovenskega znakovnega jezika v ustavo pred letom in pol zagotovljene ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi bo uporabnikom tega jezika dejansko omogočeno polno uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Aleš Ojsteršek z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa je predstavil akcijski načrt za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja do leta 2024. Delovna skupina pripravlja učni načrt in predmet Znakovni jezik za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje gluhih. Ministrstvo je tudi potrdilo nov magistrski študijski program Tolmačenje za slovenski znakovni jezik, ki so ga začeli izvajati oktobra, imenovali so tudi delovno skupino za pripravo in razvoj enovitega magistrskega študijskega programa Logo-surdo, z večjim poudarkom na področju izgube sluha. Prav tako se pogovarjajo o novem študijskem programu za slovenski znakovni jezik, ki bo vključeval tudi kulturo in identiteto gluhe skupnosti.

Gluhi stanovalci domov naj bivajo skupaj

V ZDGNS med drugim opozarjajo, da je treba najti rešitev za približno 150 gluhih stanovalcev v domovih za starejše. Zaradi komunikacijske ovire so zelo osam­ljeni in prepuščeni sami sebi, saj se ne morejo vključevati v redne aktivnosti doma in se družiti s sostanovalci. Zato začnejo prej umsko in duševno začno slabeti, kar lahko vodi v hitrejšo smrt. Predlagajo rešitve dobre prakse iz severnih držav, kjer imajo urejene bivalne enote ali oddelke v domovih, tako da gluhi bivajo skupaj, s čimer poskrbljeno za komunikacijo.

Glede na to, da je v državi okrog 150.000 ljudi z izgubo sluha, opozarjajo tudi, da obstaja velik družbeni interes za uresničitev projekta, ki ga je država začela pred dobrim letom dni. Gre za sprotno zapisovanje govora v besedilo, od česar bodo imeli koristi od gluhih in naglušnih študentov na fakultetah do starejših. Primeri dobre prakse pa so na vrhovnem sodišču, ministrstvu za pravosodje ter delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.

Dan slovenskega znakovnega so proslavili v petek ob 17. uri v SiTi Teatru BTC v Ljubljani, kjer je gluho in slišeče občinstvo imelo redko priložnost uživati v gledališki predstavi Moja draga dama, ki so jo pripravili gluhi igralci gledališke skupine Tihe stopinje ZDGNS pod taktirko režiserke Lade Orešnik. Potekala je v znakovnem jeziku, v govor pa so jo prevajali tolmači.