Gluhi so spoznali tudi dogajanje za žametno zaveso

Po spomladanski izvedbi pobude Gledališki tolmač, ko so gluhi predstave zapuščali z ganjenimi obrazi, se je z muzikalom Addamsovi v Mestnem gledališču ljubljanskem začela že druga sezona. Do konca leta si bodo lahko gluhi s pomočjo tolmača v slovenski znakovni jezik ogledali še tri predstave za otroke in odrasle, v treh gledališčih.

Gluhi si želijo, da bi bili enakovredno vključeni v svet slišečih. Pobuda Gledališki tolmač na odre slovenskih gledališč postavi hkrati igralce in tolmače, ki predstavo v živo tolmačijo v znakovni jezik. Zaradi specifike prve predstave, ki je polna iskrivih dialogov in prežeta z intenzivnim dogajanjem na odru, sta uprizoritev tolmačila kar dva tolmača, Natalija Spark in Matjaž Juhart.



Priprave na tolmačenje so potekale pod strokovnim vodstvom gluhe režiserke Lade Orešnik, ki prihaja iz Češke. V Slovenijo jo je pred desetletjem pripeljala ljubezen. Gluha je že od otroštva in navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU, Janačkovi akademiji glasbene umetnosti, v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.

Naslednja predstava v nedeljo

Naslednja predstava, Vila Malina Svetlane Makarovič in Braneta Vižintina, bo v nedeljo, 1. decembra, ob 11. uri v Lutkovnem gledališču Ljubljana, tolmačila jo bo Nataša Kordiš. V torek, 3. decembra, ob 18. uri bodo v SNG Drama uprizorili Županovo Micko Luka Martina Škofa s tolmačko Natalijo Spark, v torek, 24. decembra, ob 10.30 pa bo v Slovenskem mladinskem gledališču predstava Branka Potočana Vsi junaki zbrani s tolmačko Karin Brumen.



Da bi gluhim še bolj priljubili gledališko umetnost, sta jih MGL in SNG Drama povabila tudi v zaodrje, kjer so na dveh povsem polnih delavnicah spoznavali dogajanje za žametno zaveso. Spoznavali so, kakšne so skrivnosti gledališkega ustvarjanja, kako potekajo priprave na prvo uprizoritev, kdo vse ustvarja predstave, kdo sešije kostume, kdo jih zasnuje, kaj so elementi prepričljive scenografije, kaj dela lučkar, kaj prišepetovalec in kaj oblikovalec svetlobe. Bili so navdušeni.

Ozaveščanje slišečih

Gluhota je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije ena najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. V ljubljanskem društvu gluhih in naglušnih opozarjajo, da se kljub ustavni enakopravnosti slišečih in gluhih prebivalcev Slovenije pri uveljavljanju pravice do dostopa do kulturnih dobrin pogosto dogaja diskriminacija.

Namen pobude Gledališki tolmač, ki jo organizira omenjeno društvo ob podpori NLB, ni le približati slovenskih gledališč gluhim, ampak tudi ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih, njegove edinstvene značilnosti pa je treba upoštevati tudi pri pripravi predstav.