Žoga je ploščata

Napredek je smešna stvar, saj nima stalne smeri delovanja. Včasih deluje v dobro in osvobaja, potem pa se nostalgično obrne nazaj in začne uničevati vse predhodne pridobitve kot najstnik, ki se znese nad svojo sobo, ker mu starši niso dovolili igrati videoigre.

Med vsemi neskončnimi priložnostmi, ki nam jih je ponudil prihod interneta, se najdejo posamezniki, ki padejo v njegove pasti. Osebno se mi milo stori ob dušah, ki so na novo odkrile, da je Zemlja v resnici ploščata. S kakšno vnemo dokazujejo svojo blodnjo in nas poskušajo zvabiti v zavetje njihove razlage sveta. Splet je prinesel tudi novo monetizacijo – vsemogočne klike, ki širijo nasmeh zaslužkarjev, saj jih razumejo kot znamenje kakovosti in dobrega dela, ker pač ne znajo ali nočejo drugače. V tem duhu lahko spremljamo tudi nogometno evropsko prvenstvo, saj smo iz različnih medijev pred tekmami naše reprezentance poslušali, kako so fantje poceni v primerjavi z drugimi, ki so vredni na desetine milijonov.

Ustvarjal se je občutek, da smo izgubljen malček v tej veliki areni velesil. Poslušali smo lahko, kako je sramotno, če te premaga športnik, ki zasluži le nekaj tisočakov, potem ko je ta malček pomagal izločiti enega od favoritov. Ob tem dobiš občutek, da žoga ni okrogla, temveč ploščata kot bankovci, ki po tovrstnih navajanjih v največji meri kreirajo rezultate. Vrednotenje nogometaša po ceni se zdi butasto, saj nikakor ne more izražati njegove vrednosti. Že zgolj govoriti, koliko je kdo vreden v denarju, je perverzno.

Veliki nogometni klubi, ki imajo preveč denarja, zapravljajo bogastvo z nakupovanjem najdražjih športnikov in ustvarjanjem superekip, katerih igra praviloma postane izrojena in polna pohabljenih egov. Osebno bom vedno raje navijal za reprezentance, kot je naša, v kateri še vedno delujejo drugi kriteriji in se pojavljajo besede, kot so požrtvovalnost, neustrašnost in složnost. Le tako bo žoga še naprej okrogla in zato je naša ekipa zame zmagovalna.