Večnost

Steve Jobs je še verjel, da je smrt najpomembnejša stvaritev življenja: odstrani staro, da si lahko utre pot novo. Revolucionar sodobnih komunikacijskih in drugih tehnologij je leta 2011 umrl pri komaj 56 letih, njegovi kolegi iz nadvrste najbolj podjetnih in ustvarjalnih ljudi v Silicijevi dolini pa upajo, da bodo lahko zdravi živeli dvakrat, trikrat dlje. Amazonov Jeff Bezos, tehnološki investitor Yuri Milner, nobelovec Šinja Jamanaka, vrhunski znanstvenik farmacevtske velikanke GlaxoSmithKline Hal Barron in drugi bodo z milijardami ali znanjem zasuvali ameriško-britansko družbo Altos Lab, ki naj odkrije studence ­dolgega življenja.

Najbogatejši in najpametnejši zemljani so napovedali vojno tako imenovanim zombijevskim celicam, ki naša telesa preplav­ljajo s škodljivimi snovmi ter nas prek artritisa, demence, osteoporoze, diabetesa in drugih bolezni spreminjajo v razbolene, propadajoče starce, če nas prej ne ubijejo z rakom ali kapjo. Morda je Jeff Bezos po poletu v vesolje z lastno raketo sprevidel, da so zvezde nad nami res veličastne, a je za uboga zemeljska telesa topla domovina le naš planet. Skupaj s Facebookovim Markom Zuckerbergom, Googlovima Larryjem Pageem ter Sergeyem Brinom, ki podpirajo podobne raziskave, bi rad ostal na njem do svetopisemskih starosti.

Medtem pa na vzhodu Evrope bobnijo vojaški bobni, agresivni voditelji kažejo, da se niso ničesar naučili iz neštetih krvavih vojn. Samo stara celina je še pred svetovnima pokoloma v 20. stoletju bíla na stotine verskih, nacionalnih in drugih spopadov, in čeprav je njena raznolikost spodbudila veliko ustvarjanja v gospodarstvu, umetnosti in filozofiji, je bila pogosto na robu tistega, kar je še mogoče prenesti. Pred investiranjem v človekovo večno prihodnost bi bilo treba preučiti, kaj nas privede do tega, da pozabljamo največje krutosti v preteklosti.